Kot poudarjajo v Strategiji varstva starejših do leta 2010 - Solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva, »so države in stroke pred izzivom, da naglo razvijejo in razširijo nove modele pomoči družini s starim človekom, nove programe oskrbe starih ljudi, ki bodo bolj po meri človeka kot velike totalne ustanove, in druge podporne socialne mreže za kakovostno staranje in sožitje generacij v krajevni skupnosti«. Pri oskrbi in negi starih ljudi je treba najti ravnovesje med družino, novimi socialnimi programi za stare ljudi ter nastanitvijo v ustanovi. Za razvijanje tovrstnih programov oskrbe so potrebne informacije, oz. temeljita analiza stanja in potreb družinskih oskrbovalcev in starih ljudi. Čeprav je v Sloveniji v domači oskrbi velik del starih ljudi, ki potrebujejo nego in oskrbo, se družinski oskrbi starega človeka do nedavnega ni posvečalo pozornosti, ne na raziskovalnem ne na socialno-političnem področju. Da bi opozorila na pomemben doprinos družinskih oskrbovalcev starih ljudi, je Simona Hvalič Touzery v sklopu doktorske disertacije v letu 2005 izvedla obsežno kvantitativno raziskavo o družinskih oskrbovalcih starih ljudi v Sloveniji. S pomočjo priložnostnega vzorca je v raziskavo vključila 218 družinskih oskrbovalcev.

Eno pomembnih spoznanj raziskave je, da so odrasli otroci, partnerji, snahe in drugi bližnji sorodniki pripravljeni oskrbovati starega človeka. Težava pa je, da so le-ti velikokrat iz različnih razlogov (zaposlenost, bolezen oskrbovalca, ne živijo blizu starega človeka ipd.) nezmožni zagotavljati oskrbo staremu človeku. Izkazalo se je, da so najpomembnejši dejavniki za oskrbovanje starega človeka čustvena vez, občutek moralne odgovornosti. Oskrbovalci se za oskrbo v glavnem niso odločali z namenom, da jim bo ta prinesla materialne ugodnosti.

Naj omenimo zaskrbljujoč podatek, da je šla v času oskrbovanja na večdnevni oddih malo manj kot polovica družinskih oskrbovalcev. Dopust namreč predstavlja razbremenitev, dotok sveže energije, nabiranje moči za prihodnje oskrbovanje, kar je dobro tako za oskrbovalca kot za oskrbovano osebo. Preobremenjenost družinskih oskrbovalcev namreč vodi v izgorelost, posledično pa tudi do zlorabe starih ljudi. V Sloveniji nimamo sistematično organizirane začasne oskrbe, ki bi družinskim oskrbovalcem omogočila možnost oddiha in razbremenitve.

V študiji so podrobneje analizirani oskrbovalci oseb z demenco, družinski oskrbovalci glede na njihov poklicni status, družinski oskrbovalci glede na njihovo sorodstveno vez s staro osebo, družinski oskrbovalci glede na stopnjo odvisnosti stare osebe ter družinski oskrbovalci glede na okolje v katerem živijo. Na ta način se je opozorilo na heterogenost družinskih oskrbovalcev in ob tem na različne potrebe, ki jih imajo.

Z raziskavo se je potrdil splošen svetovni trend feminiziranosti družinske oskrbe starih ljudi. Glavni oskrbovalci starih ljudi so bili otroci – med njimi večinoma hčerke –, podoben delež, slabo petino, pa so zagotavljali partnerji oskrbovanih oseb in snahe. Pokazalo se je, da je tretjina oskrbovalcev oskrbovala nad 40 ur tedensko, kar je enakovredno zaposlitvi s polnim delovnim časom. Število ur oskrbe je naraščalo premosorazmerno z resnostjo bolezni. Zaskrbljujoč je bil podatek, da imajo zakonci, ki zagotavljajo oskrbo svojim partnerjem zelo slabo podporno mrežo. Tako jih ni imelo pomoči pri oskrbi kar dve petini. Po drugi strani je imelo dobro mrežo socialne opore nad štiri petine oskrbovalcev oseb z demenco, snah, zaposlenih oskrbovalcev, oskrbovalcev zelo odvisnih oseb, oskrbovalcev težje pomičnih oseb ter oskrbovalcev, ki so živeli daleč od oskrbovane osebe. Največji neformalen vir pomoči družinskih oskrbovalcev so bili odrasli otroci, partnerji ter sorodniki iz ločenega gospodinjstva. Več kot polovica družinskih oskrbovalcev je živela v istem gospodinjstvu s staro oskrbovano osebo. Oskrbovane osebe so najpogosteje živele s partnerji, nato pa z družinami odraslih otrok.

Raziskava je potrdila domneve, da je z značilnostjo oskrbovalcev povezana tudi dostopnost oskrbe. Zaposleni oskrbovalci ne morejo popolnoma sami oskrbovati zelo odvisne stare osebe. Opreti se morajo na neformalne in formalne vire, katerih je pogosto premalo. Zakonci so običajno ljudje višje starosti, kar pomeni, da je samo oskrbovanje zanje tudi fizično zelo zahtevno. Oskrbovalci, ki so bili otroci ali snahe oskrbovane osebe so imeli poleg tega, da so bili bolj verjetno zaposleni, tudi sami mladoletne otroke, zato so sami težje opravili celotno oskrbo. Na tem mestu je upravičeno govoriti o sendvič generaciji, ki je vpeta med službo, oskrbo starega človeka in skrbjo za lastno družino.

Raziskava je pokazala, da imajo družinski oskrbovalci kot heterogena skupina ljudi različne potrebe, ki so povezane s stopnjo odvisnosti oskrbovane osebe in značilnostmi oskrbovalca. So si pa vsi enotni v tem, da najbolj pogrešajo možnost daljšega oddiha oz. dopusta, kar odraža dve dejstvi. Prvo, da je družinska oskrba zahtevno delo, ob katerem oskrbovalec potrebuje oddih, sicer pride do izgorelosti. Drugo dejstvo pa je, da je v Sloveniji trenutno malo urejenih možnosti, ki bi omogočale začasen oddih. Nujnost začasnega oddiha potrjujejo tudi sledeči podatki iz raziskave:

a) da je več kot tretjina anketiranih oskrbovalcev oskrbovala nad 40 ur tedensko,

b) da je bilo 40% oskrbovalcev partnerjev oskrbovane osebe, ti pa so imeli med vsemi oskrbovalci najmanj pomoči s strani drugih (kar 40,5% jih je bilo brez pomoči)

c) kar 43,1% oskrbovanih oseb je bilo zelo odvisnih od pomoči drugih,

d) da je šla v času oskrbovanja na oddih le tretjina oskrbovalcev, ki je tedensko obiskovala nad 40 ur,

e) da je 58% oskrbovalcev ocenilo svoje zdravje kot slabo ali zadovoljivo.

Sicer pa si velik del družinskih oskrbovalcev želi tudi pogostejše obiske patronažne sestre ter večjo dostopnost pomoči na domu. Dnevno varstvo pogrešajo najbolj oskrbovalci, ki oskrbujejo nad 40 ur tedensko, tisti, ki oskrbujejo dementne ali pa nepokretne ljudi. Zaposleni oskrbovalci si želijo tudi možnost daljšega dopusta v službi ter možnost zaposlitve za krajši delovni čas, zaradi oskrbovanja.

Raziskava je torej pokazala, da so družinski oskrbovalci pogosto pri oskrbovanju prepuščeni sami sebi, pomoči lastne družine ter svoji iznajdljivosti in da so njihove potrebe precejšnje. Šele nekaj let nazaj je to področje družinske oskrbe naletelo tudi na podporo s strani politike. Nacionalni program socialnega varstva za obdobje 2006–2010 (ReNPSV06-10 2006), Strategija razvoja Slovenije (2005) ter že omenjena Strategija varstva starejših do leta 2010 - Solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva kot cilj opredeljujejo podporo družini in socialnim mrežam pri skrbi za osebe potrebne pomoči. V tej smeri si prizadevamo tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Razvijamo in uvajamo namreč različne programe za kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami; med drugim tudi za svojce, ki skrbijo za starega družinskega člana. Da bi čim uspešneje in čim lažje opravljali to svoje zahtevno poslanstvo, imamo kratka informativna predavanja in pogovore, tridnevni tečaj za medgeneracijsko sožitje in pomoč staremu človeku v družini, v jeseni pa načrtujemo tudi sklop predavanj namenjen družinskim oskrbovalcem starega človeka. Po tridnevnem tečaju se svojci srečujejo enkrat mesečno za urico v »klubu svojcev«, da izmenjajo svoje dobre izkušnje in se vsak mesec še kaj naučijo v dobro svojca in sebe.

dr. Simona Hvalič Touzery

Več podatkov iz omenjenene raziskave najdete v:

Hvalič Touzery, Simona (2007). Družinska oskrba starih družinskih članov : doktorska disertacija. Ljubljana: [S. Hvalič Touzery], 2007. 522 str., tab., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 2728805]

Hvalič Touzery, Simona(2007). "Tukaj smo! Opazite naše delo! Pomagajte nam!" - Raziskava o oskrbi starega človeka v družini. Kakov. starost, 2007, letn. 10, št. 3, str. 4-27. [COBISS.SI-ID 27548717]

Hvalič Touzery, Simona (2007). Primeri inovativnih in dobrih praks pomoči onemoglim starim ljudem in njihovim oskrbovalcem v državah Evropske unije. Kakov. starost, 2007, letn. 10, št. 4, str. 35-52. [COBISS.SI-ID 27904557]

Hvalič Touzery Simona (2007c). Družinski oskrbovalci starih ljudi – novejša spoznanja. Predavanje na 7. festivalu za 3. življenjsko obdobje, Ljubljana, 1. do 2. oktobra 2007 V: Zbornik-7. festival za 3. življenjsko obdobje (ur. Krevl Igor). Ljubljana: Inštitut Hevreka.