Socialna mreža
MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV ZA KAKOVOSTNO STARANJE
IN SOLIDARNO SOŽITJE GENERACIJ
(stanje leta 2008)

Izhodišče

Programi medgeneracijske socialne mreže za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami so usmerjeni v reševanje današnjih perečih demografskih nalog evropske in slovenske kulture. O njih govori dokument Sveta EU o odzivu na današnje demografske spremembe, ki ima naslov »Nova solidarnost med generacijami« (2005) in se začenja z besedami: »Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere.« Sodobni evropski demografski problemi in z njimi povezane naloge so:

1. rodnost je veliko prenizka za naravno obnavljanje starajočega se prebivalstva,
2. mlada generacija se težko vključuje v samostojno zaposlitev in družinsko življenje,
3. srednja generacija zgodaj odhaja v pokoj – s tem je povezano protislovje, da je tretja generacija danes ekonomsko najbolj samostojna in zdravstveno sposobna v dosedanji zgodovini, obenem pa s pokojninami sistemsko najbolj odvisna od srednje, najbolj družbeno marginalizirana in osebno osamljena,
4. naglo narašča delež tretje generacije, zlasti najstarejših ljudi, ki potrebujejo veliko oskrbe in nege.
5. mlada, srednja in tretja generacija so v današnjem načinu življenja med seboj premalo povezane, da bi se poznale, doživljale komplementarno dopolnjevanje in na tej osnovi razvijale medgeneracijsko solidarnost – ta pa je temeljna človeška lastnost za preživetje posameznika in družbe;
6. družina čedalje težje oskrbuje stare onemogle družinske člane;
7. človek evropske kulture ne doživlja, da je starost enako smiselna in vredna v človeškem življenju, kot sta mladost in srednja leta, ampak se pogosto utaplja v doživljanju življenjske brezciljnosti ali bivanjske praznote (eksistencialni vakuum).

Omenjeni dokument Sveta EU že v naslovu prodorno nakazuje skupno rešitev za vse te akutne probleme: nemudoma moramo ustvariti politične in druge pogoje za novo solidarnost med generacijami. Z vidika antropoloških in drugih spoznanj o človeku in družbi je treba tej politični usmeritvi EU povsem pritrditi.

Evropska politika se čedalje bolj zaveda perečega demografskega stanja. Naglo sestavlja sistem ukrepov za reševanje. Poleg navedenega moramo omeniti še dokumente 2. svetovne skupščine OZN o staranju v Madridu leta 2002, dokumente Berlinske ministrske konference držav UNECE o staranju leta 2002 ter novo in zelo pomembno deklaracijo ministrske konference UNECE novembra 2007 v Leonu v Španiji o družbi za vse generacije, ki ima resno optimistični naslov: »Izzivi in priložnosti«.

Slovenija se tem področju ne razlikuje od Evrope. Demografsko stanje je v Sloveniji še nekoliko bolj zaostreno kot pri v drugih evropskih državah. Leta 2006 je slovenska vlada sprejela strategijo razvoja starajoče se družbe. V njej so vključeni vsi vladni resorji, ki so pomembni za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami: delo, zaposlovanje, pokojninsko zavarovanje, družina, socialno varstvo in oskrba, zdravstvo, vzgoja in šolstvo, kultura, informatika, znanost in raziskovanje, stanovanjska politika in prostorsko planiranje, promet in varnost.

Naše antropološko izhodišče pri oblikovanju programov medgeneracijske socialne mreže za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami je zlato pravilo za zdravo osebnostno rast, solidarno medčloveško sožitje in kakovostno staranje; do njega smo prišli pri znanstveno-raziskovalnem in akcijsko razvojnem delu v praksi. Vsi programi medgeneracijske socialne mreže so namenjeni uvajanju tega zlatega pravila v vsakdanje življenje ljudi. Zlato pravilo za zdravo osebnostno rast, solidarno medčloveško sožitje in kakovostno staranje pravi:

V vsakem obdobju življenja mora človek poskrbeti, da je intenzivno osebno povezan
vsaj z enim pozitivno usmerjenim človekom iz vsake generacije:
z enim mladim, enim srednjih let in enim starim.

Biti osebno povezan pomeni, da z njim vsaj eno uro tedensko komunicira
na ravni osebnega človeškega doživljanja in izkušnje;
torej ne samo na ravni splošnih, intelektualnih, delovnih ali drugih brezosebnih vsebin.

Pozitivna usmerjenost v odnosu pa pomeni, da je pri komunikaciji pet prijetnih, spodbudnih
ali pozitivnih vsebin na eno negativno, ki pa ne sme biti med prvimi.

Prizadevamo si za uvedbo evropske etične norme za vsakogar: Ena prostovoljska ura tedensko za kakovosten osebni stik s starim človekom. Pri tem bi morala politika poskrbet, da se bo v naslednjih letih lahko vsakdo za to primerno usposobil.

Opis mreže in njenih programov

SOCIALNA MREŽA MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV ZA KAKOVOSTNO STARANJE IN SOLIDARNO SOŽITJE GENERACIJ je sistem programov, ki pomagajo prebivalstvu občinske skupnosti doseči osnovne cilje kakovostnega staranja in lepega sožitja med generacijami v današnjih življenjskih razmerah; enako so uporabni za druge skupnosti in ustanove za stare ljudi. Programi te socialne mreže so naš izvirni prispevek, ki ga razvijamo in uvajamo na terenu na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologiijo in medgeneracijsko sožitje vse od svoje ustanovitve. Celotna mreža in vsak od programov je strokovni odgovor na današnje pereče demografske potrebe staranja prebivalstva in solidarne povezanosti med mladino, srednjo generacijo zaposlenih in upokojenci. Vsak od programov je samostojen, med seboj pa so sistemsko povezani, tako da njihova sinergija spodbuja razvojne mehanizme za njihovo samostojno delovanje in dolgotrajni razvoj v skupnosti z majhnimi stroški in veliko koristjo za posameznike in za skupnost. Krajevna skupnosti ali ustanova, ki se z Inštitutom dogovori za uvajanje te socialne mreže, izbere določene programe po potrebah in možnostih svojih prebivalcev; osnovna uvedba in osamosvojitev celote programov v srednje veliki občini zahteva dve do tri letni projekt.

Doslej smo razvili okrog 25 programov medgeneracijske socialne mreže za kakovostno staranje in solidarno sožitje generacij, ki so razvrščeni v štiri vsebinske sklope:

1. Informiranje in ozaveščanje celotne skupnosti, menedžersko svetovanje njenemu vodstvu ter pomoč pri načrtovanju uvedbe te socialne mreže v skupnosti ali ustanovi.
2. Tečaji praktičnega socialnega učenja za različne skupine ljudi in njihove potrebe na področju kakovostnega staranja in sožitja med generacijami. Tečaji potekajo v skupini po 12 udeležencev po aktivni metodi socialnega učenja in obsegajo 3 učna srečanja po 4 ure v treh zaporednih tednih.
3. Prostovoljski programi za medgeneracijsko osebno družabništvo, za ustanovitev in vodenje medgeneracijske skupine, za učenje, delo in za razvedrilo. Prostovoljski medgeneracijski programi izhajajo iz zlatega pravila za osebnostno rast, kakovostno staranje in lepo medčloveško sožitje ter iz dejstva, da je medgeneracijsko prostovoljstvo v današnjih razmerah bližnjica za njegovo uresničevanje. Prostovoljce iz vseh generacij usposobimo in uvedemo v prostovoljsko delo, ki koristi njim samim, starim ljudem in celotni skupnosti.
4. Krajevna samoorganizacija socialne mreže za kakovostno staranje in solidarno sožitje generacij. Vse navedene programe v kraju ali ustanovi organiziramo na principu samopomoči in samoorganizacije v obliki klubov, intervizijskih skupin, krajevnega društva in na druge načine, da delujejo trajno in kvalitetno. Najvišja oblika krajevne organiziranosti na področju skrbi za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami je vzpostavitev krajevnega medgeneracijskega središča, v katerem se poleg sinergijsko povezane vse sile, programi in organizacije, ki v kraju prispevajo svoj delež za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami.

I. sklop programov:

Informiranje, ozaveščanje, menedžersko svetovanje in načrtovanje

Ključ do uspeha je dobro informiranje vseh ljudi. Če hoče občina ali druga skupnost dvigniti kakovost staranja in odnosov med generacijami v družinah in ustanovah, mora začeti s programi informiranja in ozaveščanja celotnega prebivalstva. Vodstva občine, njenih služb, ustanov in organizacij potrebujejo specializirano svetovalno in projektno pomoč pri menedžerskem načrtovanju in uvajanju sodobnih gerontoloških in medgeneracijskih programov. V ta namen izvajamo na terenu naslednje programe.

Program št. 1:

Informiranje in ozaveščanje celotnega prebivalstva v skupnosti o kakovostnem staranju, pripravi na starost ter o pomenu solidarnega sožitja med generacijami. To je osnovni program, ki ga je nujno potrebno izvajati v skupnosti ali ustanovi, če želi doseči uspeh pri kateremkoli drugem programu na tem področju. Način izvedbe: informativna brošurica ali zgibanka s prijavnicami za tečaje iz drugega in tretjega sklopa programov, predavanja, okrogle mize in javne predstavitve, članki ter radijski in televizijski nastopi. Osnovno informiranje v majhni do srednje veliki občini traja najmanj tri mesece intenzivnega dela, nadaljuje pa se ves čas uvajanja mreže, nato pa ostaja stalnica v kraju. Vsi nadaljnji programi izhajajo iz dobrega informiranja in ozaveščanja.

Program št. 2:

Menedžersko svetovanje vodstvu krajevne skupnosti ali ustanove, ki želi uvajati socialno mrežo programov za kakovostno staranje in sožitje generacij. Izvajamo ga individualno in za določene vodstvene skupine.

Program št. 3:

Projektno načrtovanje akcij in programov za kakovostno staranje ter medčloveško in medgeneracijsko sožitje v skupnosti ali ustanovi. Naše ekspertno strokovno načrtovanje izvajamo vedno v tesnem sodelovanju z vodstvom krajevne skupnosti ali ustanove.

II. sklop programov:

Tečaji za usposabljanje

Razvili smo vrsto kratkih tečajev za različne skupine ljudi in njihove konkretne potrebe na področju staranja in sožitja. Vsak od tečajev poteka 3 popoldneve po 3 ure v treh zaporednih tednih (na primer 3 torke od 17. do 20. ure) v skupini z okrog 12 udeleženci po aktivnih učnih metodah socialnega učenja iz prakse za prakso. Tečaje izvajamo kjerkoli v Sloveniji, če je 12 prijavljenih udeležencev, v Ljubljani na Inštitutu pa nekatere od njih redno. Cena posameznega tečaja vsebuje stroške za 12 ur predavateljskega dela in potrebno učno gradivo za udeležence; večinoma znaša nekaj nad 100 EUR – odvisna je od količine učnega gradiva, ki v vsakem primeru tvori okrog cene tečaja; za tečaje na terenu se plačajo potni stroški. Nekatere od tečajev sofinancira udeležencem delno ali v celoti skupnost (npr. ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve, občina ali ustanova, ki je naročnik projekta uvajanja medgeneracijske socialne mreže v svojem okolju), zato so prijavljenci informirani o konkretnih ceni v pogovoru potem ko se prijavijo na določen tečaj.

Program št. 4:

Tečaj osebnega usposabljanja za kakovostno življenje po upokojitvi. Namenjen je ljudem, ki se pripravljajo na upokojitev ali so že upokojeni, da bi čim bolje uporabili možnosti za aktivno in zdravo življenje ter za svoj osebnostni razvoj in medčloveško sožitje v tretjem življenjskem obdobju.

Program št. 5:

Tečaj za boljše razumevanje mlajših dveh generacij. Namenjen je upokojencem, ki želijo pridobiti potrebna spoznanja za razumevanje in kakovostno sožitje z mlajšima dvema generacijama v svoji družini, v svojem okolju in v nasploh v današnji družbi. Udeležijo se ga upokojenci, ki so že opravili tečaj št. 4.

Program št. 6:

Tečaj za družinske člane, ki oskrbujejo starega človeka ali so tesneje povezani s priletnim domačim človekom. Namenjen je družinskim oskrbovalcem, to je družinskim članom, ki doma oskrbujejo in negujejo starejšega družinskega člana, prav tako pa tistim, ki njihov starejši svojec še ne potrebuje posebne pomoči. Vsebine tečaja: bolje spoznati staranje in starost, komuniciranje s starim človekom, odstranjevanje stresa pri oskrbi in sožitju s starim družinskim članom, pridobivanje informacij o oskrbi starega človeka in možnostih zunanje pomoči pri oskrbi, izmenjava izkušenj z drugimi v podobni situaciji.

Program št. 7:

Tečaj za razumevanje starih ljudi in boljše sožitje z njimi. Namenjen je dijakom, študentom in drugim ljudem mlade in srednje generacije, ki želijo pridobiti znanje o staranju, starih ljudeh ter o komuniciranju in sožitju s tretjo generacijo.

Program št. 8:

Tečaj za boljše sodelovanje med mlajšo in starejšo generacijo. Namenjen je podjetjem, zavodom in društvom, da se njihovi mlajši in starejši sodelavci v vodstvu ali v delovnih skupinah naučijo učinkovito sodelovati in razumeti drug drugega. Učna skupina je sestavljena iz polovice mlajših in polovice starejših ljudi.

Naslednji programi od št. 9 do 12 so oblikovani za domove in druge ustanove za stare ljudi. Za kakovost življenja in dela v ustanovi za stare ljudi so medčloveški odnosi enako pomembni kakor materialna oskrba. Kakovost ustanove za stare ljudi je odvisna od usposobljenosti in sodelovanja petih skupin: vodstva ustanove, vseh zaposlenih v njej, vseh stanovalcev, vseh dosegljivih svojcev in socialnega okolja ustanove.

Program št. 9:

Tečaj za razumevanje starih ljudi in komuniciranje z njimi pri poklicnem delu. Namenjen je vsem kategorijam zaposlenih v ustanovi, organizaciji ali podjetju, ki dela za stare ljudi. Tečaj pomaga spoznavati celoto potreb v starosti, oblikovati pozitivno stališče do starih ljudi, pridobivati veščine za komuniciranje z njimi in za sprotno odstranjevanje stresa pri delu njimi.

Program št. 10:

Tečaj za komunikacijo s težavnim starim človekom pri poklicnem delu v ustanovi za stare ljudi. Namenjen je zaposlenim v ustanovi za stare ljudi, ki imajo veliko neposrednega osebnega stiska s starimi ljudmi, da se uvedejo v veščino uspešnega komuniciranja s starimi ljudmi v primerih, ko so neprijetni ter se navadijo sproti odstranjevati delovne strese. Pogoj za ta tečaj je opravljen tečaj št. 9.

Program št. 11:

Tečaj za boljše vživljanje po prihodu v dom za stare ljudi. Namenjen je novo sprejetim stanovalcem, ki so telesno in duševno pri močeh. Tečajniško skupino sestavlja kakih pet novo sprejetih stanovalcev, kakih pet stanovalcev, ki so v ustanovi že dalj časa in so se dobro vživeli vanjo, in dva zaposlena (ali en zaposlen in en zunanji prostovoljec), ki sta opravila osnovni tečaj št. 9. Po koncu tečaja skupina lahko preide matično domsko skupino, ki se srečuje tedensko na principu samopomoči.

Program št. 12:

Tečaj za razumevanje družinskega člana, ki je v ustanovi za stare ljudi. Namenjen je svojcem starih ljudi, ki so v domu. Na tečaju svojci spoznavajo življenje in potrebe svojca v ustanovi, se učijo primernega komuniciranja z njim na obiskih, presežejo svoje stiske po njegovi namestitvi v ustanovo ter vzpostavijo z ustanovo čim bolj smiselno razmerje.

III. sklop programov:

Medgeneracijsko prostovoljstvo

Medgeneracijsko prostovoljstvo je srce socialne mreže za kakovostno staranje in solidarno sožitje generacij v kraju ali ustanovi. Vključuje prostovoljce vseh treh generacij in sicer tako, da sodelujeta pri vsakem programu vsaj dve generaciji, če le mogoče pa vse tri. Ena do dve tedenski uri prostovoljskega dela v skupnosti je izvrsten »osnovni obrok«, s katerim človek vzdržuje in razvija svojo človeško sposobnost solidarnosti. Tedenska ura prostovoljskega druženja s starim človekom omogoči mlademu prostovoljcu ali prostovoljcu srednjih let, da vzdržuje živ stik s tretjo generacijo, ta pa z mlado ali srednjo. Ljudje se odločijo za prostovoljske programe predvsem ob informiranju in ozaveščanju v skupnosti ali ustanovi ter po opravljenih tečajih (programi št. 1 do 12). Najbolj razširjeni so prostovoljski družabniški programi v obliki osebnega družabništva in medgeneracijskih skupin za kakovostno staranje – za ta dva programa smo v preteklih letih usposobili okrog 2.000 prostovoljcev. Medgeneracijsko prostovoljstvo je kakovostno, če imata od njega življenjsko korist in zadovoljstvo obe strani. Da to dosežemo, prostovoljce temeljito usposabljamo v učnih skupinah po 12 prostovoljcev na tečaju socialnega učenja, ki poteka skozi eno leto 3 ure mesečno. Tečaji so za udeležence brezplačni, stroške nosi skupnost, v kateri prostovoljec opravlja svoje človekoljubno delo. Vzporedno poskrbimo za dobro organizacijo prostovoljskega dela v okviru krajevnega medgeneracijskega društva ali medgeneracijskega središča. Tam poteka tudi sodobno vzdrževanje njihove prostovoljske kondicije, pri čemer je najbolj pomembno mesečno srečevanje prostovoljcev v intervizijskih skupinah, kjer se prostovoljci se srečujejo enkrat mesečno za eno do dve uri pri izmenjavi dobrih izkušenj, reševanju odprtih vprašanj in lastni družabnosti.

Program št. 13:

Osebno družabništvo s starim človekom. Prostovoljec se srečuje tedensko s starim človekom na družabnem pogovoru, sprehodu ali kaki drugi dejavnosti, ki obema ustreza in je usmerjena v kakovostno staranje in medsebojno povezovanje generacij. Večina družabnikov si izbere enega starega človeka za redno druženje, drugi pa obiskujejo številne stare ljudi v kraju – za to vrsto prostovoljskega druženja s starimi ljudmi usposabljamo zlasti prostovoljce iz humanitarnih organizacij.

Program št. 14:

Ustanovitev in vodenje medgeneracijske skupine za kakovostno staranje. Medgeneracijska skupina za kakovostno staranje je majhna skupina do osem ljudi večinoma tretje generacije, vedno pa sta vsaj dva iz srednje ali mlade generacije, ki sta usposobljena za prostovoljsko delo pri ustanovitvi in organizaciji vodenja take skupine. Srečujejo se redno tedensko pri pogovoru, družabnem razvedrilu in različnih dejavnostih, ki podpirajo kakovostno staranje in povezovanje generacij. Gre za poseben model skupin za samopomoč, pri katerih služijo usposobljeni prostovoljci kot organizatorji samopomoči za vzpostavljanje nove solidarnosti med generacijami. V Sloveniji smo v zadnjih dvajsetih letih usposobili nad 1.000 voditeljev medgeneracijskih skupin, tedensko se srečuje po vseh Sloveniji nad 500 takih skupin.

Program št. 15:

Medgeneracijsko družabništvo ob učenju računalništva. Gimnazijce in druge srednješolce, ki se odločijo za to obliko medgeneracijskega družabništva, s kratim (12-urnim) tečajem usposobimo za razumevanje starih ljudi, upokojence, ki se za odločijo za ta program, pa enako za boljše razumevanje mladih ljudi. Nato se tedensko družijo ob učenju uporabe računalnika v organizaciji krajevnega medgeneracijskega središča. Ob tem imajo mladi in stari ljudje izredno dobre izkušnje.

Program št. 16:

Upokojenci nudijo učno pomoč otrokom in dijakom. Program deluje na istem principu kakor prejšnji (glej št. 15), le da gre tu osnovna pomoč iz tretje generacije na prvo.

Program št. 17:

Pomoč družini, ki oskrbuje starega človeka. Družinski oskrbovalci so večinoma hčerke in snahe, stare okrog 50 let, ki poleg službe in svoje družine nosijo težo oskrbe in nege starega družinskega člana, ter zakonski partnerji oslabelega starega človeka. Javna sociala in stroka doslej tej veliki skupini, ki prispeva odločilen delež pri skrbi starih ljudi, ni posvečala nikakršne pozornosti niti nudila pomoči v obliki usposabljanja, socialne mreže za izmenjavo izkušenj in podobno. V skupnosti je mogoče najti ljudi vseh treh generacij, ki so pripravljeni za kako uro zamenjati družinske oskrbovalce pri njihovem varstvu in oskrbovanju starega družinskega člana, kar je dragocena zlasti za rekreacijo družinskih oskrbovalcih, za primere, ko imajo nujen opravek in podobno. Zelo pomembno je, da sta obe strani za začasno pomoč pri varovanju in oskrbovanju starega človeka dobro pripravljeni, da so prostovoljci za to primerno usposobljeni, da poteka medsebojni dogovor na temelju polne svobode obeh strani in da je organizacijsko kakovostno voden s strani nosilca mreže medgeneracijskih programov v kraju.

Če so možnosti in potrebe je v krajevni medgeneracijski mreži mogoče uvajati tudi druge oblike medgeneracijskega prostovoljstva, npr.: sprehod s starejšim človekom, »babica na posodo«, prostovoljski šoferji za prevoz starega človeka …

IV. sklop programov:

Krajevna samoorganizacija mreže in menedžment delovanja programov

Pri uvajanju medgeneracijskih programov v skupnosti ali ustanovi (občini, krajevni skupnosti, domu za stare ljudi, pri Rdečem križu, Karitas ali v drugi skupnosti), poskrbimo za krajevno samoorganizacijo socialne mreže za kakovostno staranje in sožitje generacij. Samoorganizacijo in dolgotrajno delovanje medgneracijskih programov uvajamo z naslednjimi programi.

Program št. 18:

Usposabljanje in redna supervizija organizatorjev socialne mreže za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje v skupnosti ali ustanovi. Za vzdrževanje in trajno izvajanje navedenih programov v skupnosti ali ustanovi skrbi v krajevnem medgeneracijskem društvu, medgenercijskem središču ali v ustanovi za stare ljudi specializirano usposobljen in profesionalno zaposlen socialni delavec ali drug ustrezen strokovnjak. Ta mora biti tudi sam medgeneracijski prostovoljec za uro do dve tedensko, saj bi sicer ne mogel organizirati prostovoljstva kakovostno, pristno in pošteno.

Program št. 19:

Ustanovitev krajevnega medgeneracijskega društva za kakovostno staranje in sožitje generacij. Novo medgeneracijsko društvo postane v kraju skrbnik vseh vpeljanih programov ter pobudnik in duša javne skrbi za kakovostno staranje in lepo sožitje med generacijami v kraju. V društvu so običajno včlanjeni: aktivni člani (to so prostovoljci), podporni člani (ostali za to področje zavzeti občani) in modri člani (starejši ljudje kot uporabniki v prostovoljskih programih).

Program št. 20:

Intervizijske skupine za medgeneracijske prostovoljce. Medgeneracijski družabniki, voditelji medgeneracijskih skupin in vsi drugi medgeneracijski prostovoljci se mesečno srečujejo v krajevnih intervizijskih skupinah, da si izmenjujejo izkušnje, rešujejo odprta vprašanja pri svojem delu, organizirajo skupne dogodke, so sproti informirani o novicah v svoji socialni mreži in dogajanju drugod po Sloveniji, se stalno izpopolnjujejo in izobražujejo ter poskrbijo za potrebno družabnost in razvedrilo med sabo.

Program št. 21:

Klubi svojcev za družinske oskrbovalce starega človeka. Za svojce starih ljudi, ki so opravili tečaj za lepo sožitje s starejšim družinskim članom, organiziramo mesečno srečevanje v klubu svojcev, kjer si izmenjujejo izkušnje in spoznanja, si nudijo socialno oporo, organizirajo predavanja strokovnjakov in podobno.

Program št. 22:

Klubi svojcev v ustanovi za stare ljudi. Za svojce stanovalcev v ustanovi, ki so opravili tečaj za razumevanje družinskega člana, ki je v ustanovi za stare ljudi, organiziramo mesečno srečevanje v klubu svojcev v ustanovi. Klub deluje kot majhna skupina svojcev in vsaj enega rednega strokovnega delavca ustave. Na srečanjih kluba izmenjajo svoje izkušnje glede svojca v domu, sproti rešujejo težave in stiske, ki jih doživljajo, se učijo bolje obvladovati vsakdanje naloge, ki se jim pojavljajo ob njihovih ostarelih svojcih v ustanovi. Klub svojcev v ustanovi za stare ljudi je najboljša rešitev za kakovostno sodelovanje med ustanovo in svojci stanovalcev.

Program št. 23:

Intervizijske skupine za zaposlene v ustanovi za stare ljudi. Za zaposlene, ki so opravili tečaje socialnega učenja za razumevanje starih ljudi in za kakovostno komunikacijo z njimi uvedemo intervizijsko skupino, kjer se redno mesečno srečujejo za eno do dve uri, da si izmenjajo pomembne izkušnje, se stalno izpopolnjujejo za kakovostno delo z starimi ljudmi, posebej pa služi ta intervizijska skupina preprečevanju poklicne patologije pri težkem delu z ljudmi in za ljudi.

Program št. 24:

Redni kulturni večeri »Kakovostno staranje in sožitje generacij«v krajevni knjižnici ali na drugi kulturni točki v skupnosti. V kraju, kjer deluje medgeneracijsko društvo za kakovostno staranje ali medgeneracijsko središče, uvajamo različne redne ali občasne kulturne dogodke o kakovostno staranju in sožitju med generacijami. Dobro se obnese na primer redni mesečni bralni krožek ob knjigah o staranju in sožitju generacij.

Socialna mreža MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV ZA KAKOVOSTNO STARANJE IN SOLIDARNO SOŽITJE GENERACIJ dobi novo kakovost, če v kraju nastane Krajevno medgeneracijsko središče in postanejo ti programi njegov pomemben sestavni del.

Avtor mreže medgeneracijskih programov:

prof. dr. Jože Ramovš

(joze.ramovs@guest.arnes.si)