Staranje prebivalstva nezadržno napreduje po vsem svetu. Tudi Slovenci smo postali dolgoživa družba. Pričakuje se, da bo leta 2010 povprečna pričakovana življenjska doba za moške 74 let in za ženske 81, trend pa je ob tem še vedno obrnjen navzgor. Istega leta naj bi bilo v Sloveniji starih nad 65 let 16% vsega prebivalstva, ta odstotek pa naj bi se do leta 2050 podvojil na 32%. Hkrati po vsem svetu narašča število meščanov. Danes že več kot polovica vseh ljudi živi v mestih in v mestih razvitih držav živi danes kar tri četrtine starejših državljanov. Posledično hitro narašča tudi velikost mest. Mesta imajo v človeški družbi že od nekdaj prav posebno vlogo, saj so ekonomska, kulturna, politična, socialna in znanstvena središča. Velika umetnost politike pa je, kako v mestih zagotoviti pravičen socialni in ekonomski razvoj, ki vključuje tudi aktivno in zdravo staranje. Ena od možnih oblik ustvarjanja in vzdrževanja takega okolja je projekt Svetovne zdravstvene organizacije Starosti prijazna mesta.

Leta 2005 je Svetovna zdravstvena organizacija projekt starosti prijaznih mest predlagala na 18. svetovnem kongresu gerontologije in geriatrije v Rio de Janeiru. V 33 mestih po svetu so okoli 1500 starejših meščanov prosili, naj opišejo prednosti in ovire, ki jih doživljajo na različnih področjih mestnega življenja. Na podlagi vseh mnenj in predlogov so na Svetovni zdravstveni organizaciji opredelili 84 značilnosti starosti prijaznega mesta ter pripravili in izdali priročnik za uresničevanje projekta. Namen priročnika je, da se sleherno mesto oceni samo, da stori, kar lahko stori in napreduje v urejenosti, prijaznosti in varnosti. Poziv Svetovne zdravstvene organizacije po uvajanju starosti prijaznih mest je po svetu naletel na dober odziv. V Evropi so se pri tem najbolj izkazala mesta, ki so bila evropske prestolnice kulture.

V dogovoru s Svetovno zdravstveno organizacijo smo na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje z letom 2008 sprožili aktivnosti za uvajanje programa Starosti prijazna mesta v Sloveniji. Naleteli smo na zelo dober odziv županov treh največjih slovenskih mest, Ljubljane, Maribora in Celja. Inštitut je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana izdal slovenski priročnik Vade mecum, starosti prijazno mesto!. V vsakem od vključenih mest smo k sodelovanju povabili ugledne meščane, ki bodo s pomočjo priročnika ugotavljali, kaj bi bilo mogoče izboljšati, da bi bilo bivanje v slovenskih mestih bolj zdravo, kakovostno in prijazno starim ljudem. Pa ne le starim ljudem, kar je prijazno starosti, je prijazno vsem. Ugotovitve bomo na Inštitutu zbrali in z njimi vsako leto seznanili javnost, pa tudi Svetovno zdravstveno organizacijo.

Inštitut od leta 2008 izvaja tudi raziskavo po metodološkem protokolu Svetovne zdravstvene organizacije za projekt Starosti prijazno mesto, ki je namenjena poglobitvi znanj o staranju v mestnih okoljih. Njen cilj je tudi okrepiti ozaveščenost o krajevnih potrebah, zijajočih prazninah in dobrih izboljševalnih zamislih ter tako pospešiti razvijanje starosti prijaznejših urbanih prostorov.