Leta 2006 smo praznovali 40-letnico ustanovitve slovenskega gerontološkega inštituta in s tem tudi 40-letnico slovenske gerontologije kot znanstvene in strokovne panoge. Dne 25. novembra 1966 je namreč pričel z delom Gerontološko-geriatrični inštitut v Trnovem v Ljubljani, odlok o njegovi ustanovitvi v sklopu Kliničnih bolnišnic pa je bil objavljen v Uradnem listu SRS 28. aprila 1966.
Slovenski gerontološki inštitut je bil eden od prvih v tem delu Evrope. Enakovredno je povezoval in razvijal medicinsko-geriatrična in socialno-gerontološka znanja, kar pomeni, da je bil njegov koncept zelo napreden in daljnoviden. Na trnovskem gerontološkem inštitutu so se usposabljali številni slovenski zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci, psihologi, sociologi, arhitekti in drugi strokovnjaki, ki so pomembni za kakovostno staranje. Na usposabljanje so prihajali tudi tuji strokovnjaki, ki so danes znani gerontologi v ZDA in drugod po svetu. Navedena dejstva pričajo, da je bil slovenski gerontološki inštitut prvih 20 let svojega delovanja vrhunska znanstvena in strokovna ustanova, na katero smo upravičeno ponosni. Nastanek in delo trnovskega gerontološkega inštituta je predvsem sad misli in dela prof. dr. Bojana Accetta. Po njegovi upokojitvi je konec osemdesetih let delo gerontološkega inštituta, žal, zamrlo. Še danes pa žanje Slovenija mnoge dobre sadove: od dobre nacionalne mreže domov za stare ljudi do solidnega znanja, ki ga imajo strokovnjaki različnih smeri.
Odlična slovenska gerontološka tradicija dobi svojo pravo vrednost v luči današnjih perečih nalog zaradi naglega staranja prebivalstva. V tej luči je Vlada RS leta 2004 postala soustanoviteljica Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki desetletje in pol posveča največ svojih znanstvenih in razvojnih sil vprašanjem kakovostnega staranja in solidarnega sožitja med generacijami.
V počastitev praznične 40-letnice slovenske gerontologije je Inštitut organiziral štiri dogodke:
- Predsedniku Republike Slovenije je Inštitut Antona Trstenjaka predlagal, da podeli začetniku slovenske gerontologije, prof. dr. Bojanu Accettu, državno odlikovanje za njegovo življenjsko delo. 25. oktobra 2006 – natanko mesec dni pred 40-letnico začetka delovanja gerontološkega inštituta v Trnovem – je prejel dr. Accetto najvišje državno odlikovanje.
- Inštitut je izdal knjigo dr. Bojana Accetta Med bolniki in zdravniki. Knjiga vsebuje topla človeška avtobiografska in strokovna sporočila avtorja iz njegove dolgoletne zdravniške prakse. Temu je dodan »cvetober« citatov iz prejšnjih Accettovih gerontoloških knjig, natis arhivskega Accettovega poročila o delu Inštituta za gerontologijo in geriatrijo v prvih petih letih njegovega delovanja (1966-1971) in kratek zgodovinski oris slovenske gerontologije, tako da je upravičen podnaslov knjige »40-letnica ustanovitve Inštituta za gerontologijo in geriatrijo«.
- 6. decembra 2006 je bila na Inštitutu Antona Trstenjaka slavnostna akademija v počastitev 40-letnice ustanovitve slovenskega gerontološkega inštituta. Častni pokrovitelj je bil njegov ustanovitelj in državni odlikovanec dr. Bojan Accetto, pokrovitelja in slavnostna govornika pa minister za zdravje mag. Andrej Bručan in ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. V imenu zaposlenih na nekdanjem inštitutu je spregovoril prof. dr. Pavel Poredoš, v imenu tujih študentov prof. dr. Mladen Davidović – vodilni srbski gerontolog. Prisotne nekdanje sodelavce, strokovnjake, goste in novinarje je pozdravil dr. Accetto s svojim mladostnim miselnim in delovnim zanosom, da so vsi navzoči občudovali njegovo vitalnost in svežino. K prazničnemu vzdušju je pripomoglo tudi lepo koncertiranje kvarteta kljunastih flavt.
- Isti dan popoldne (6. decembra 2006) je bil na Inštitutu Antona Trstenjaka gerontološki simpozij z mednarodno udeležbo. Na njem je deseterica referentov predstavila različne gerontološke teme, ki so bile izbrane deloma po načelu ohranjanja zgodovinskega spomina na razvoj slovenske gerontologije, pretežno pa so razgrinjale pereča vprašanja o staranju, skrbi za kvalitetno staranje in oskrbo v starostni onemoglosti ter način za utrjevanje nove solidarnosti med generacijami (Zelena knjiga EU o odzivu na demografske spremembe) – torej vprašanja o usmeritvi gerontologije danes in jutri.
Misli iz govorov in predavanj na obeh prireditvah 6. decembra 2006 na Inštitutu Antona Trstenjaka v Ljubljani si lahko preberete v reviji Kakovostna starost, št.1, let. 2007