15. junij nas vsako leto opominja na skupno odgovornost, ki jo kot posamezniki in družba nosimo za varnost in dostojanstvo starejših ljudi. Vsak dan si prizadevajmo za bolj varno, spoštljivo in podporno okolje, saj je tisto, kar je dobro za starejše, dobro za vse.

Starejši ljudje niso nekje tam zunaj, temveč smo to mi v različnih obdobjih življenja, del iste skupnosti in del iste življenjske poti. Prav zato so ekonomsko izkoriščanje, spletne prevare in vsiljiva prodaja, ki izkoriščajo zaupanje, ranljivost ali nepoznavanje sodobnih digitalnih orodij, vprašanje, ki zadeva vse nas. Ta oblika finančne zlorabe vključuje nepravično izkoriščanje premoženja ljudi, zato moramo biti posebej pozorni na nenadne spremembe v finančnem stanju posameznikov. Starost si zasluži varnost, spoštovanje in mir.

Tovrstne zlorabe najhitreje naraščajo prav med starejšimi, ključno vlogo pa ima zaupanje, ena naših temeljnih človeških potreb. Temeljiti mora na jasnosti in spoštovanju, ne na pritisku ali strahu, saj prevaranti z občutkom avtoritete in videzom legitimnosti tako pogosto pridobijo našo pozornost in zaupanje. Ob tem velja spomniti tudi na zdravo kmečko pamet, da ni vse zlato, kar se sveti. Zato bodimo še posebej previdni pri izdelkih in storitvah, ki obljubljajo čudežne ozdravitve ali hitre rešitve dolgoletnih težav. Vsi smo občutljivi na določena čustva, naj bo to strah, želja po varnosti, občutek dolžnosti ali upanje na boljše življenje. Zato je ključno, da ob pomembnih odločitvah ne hitimo in se posvetujemo z ljudmi, ki jim zaupamo.

A starost ne pomeni nemoči. Pomeni življenjske izkušnje, modrost in pravico do samostojnih, a varnih odločitev. To velja za vsakega izmed nas v različnih obdobjih življenja. Naša podpora naj zato predvsem krepi samostojnost. S tem gradimo skupnost, v kateri ima vsak možnost živeti varno, odločati o sebi in poiskati pomoč brez strahu ali sramu.

Mnogi, ki doživljajo nasilje, ga bodisi ne prepoznavajo bodisi ne vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. Ko krepimo digitalno pismenost, spodbujamo pogovor in pravočasno prepoznavamo znake zlorab, gradimo družbo, ki ne dopušča izkoriščanja. Za učinkovito preprečevanje nasilja so potrebne tudi sistemske spremembe, ki vključujejo krepitev zakonodaje, zmanjševanje revščine ter boljšo zaščito izoliranih in od drugih odvisnih oseb.

Pomemben steber pri tem predstavlja preventivni program Staranje brez nasilja, ki ga od leta 2015 izvajamo na Inštitutu Antona Trstenjaka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V okviru programa izvajamo delavnice za preprečevanje nasilja, organiziramo skupine za varnejšo starost, pomagamo krepiti varovalne dejavnike, nudimo osebno svetovanje in informiranje o oblikah pomoči ter spodbujamo prostovoljstvo in socialno vključenost. Če vas zanima več o programu ali bi se želeli vanj vključiti, nam pišite na info@iat.si ali pokličite na 01 433 93 01.

Želimo vam čim več premišljenih in varnih odločitev. Naj bo ta čas tudi priložnost, da se spomnimo stvari, ljudi in dogodkov, ki so brezplačni, a imajo za naše življenje neprecenljivo vrednost. 

VGC+ koledar aktivnosti maj 2026

VGC+ koledar aktivnosti april 2026

VGC+ koledar aktivnosti marec 2026

VGC+ koledar aktivnosti februar 2026

V sredo, 12.6.2024 je Inštitut Antona Trstenjaka sodeloval na posvetu z naslovom "Staranje brez nasilja", ki sta ga organizirala Center za socialno delo Zasavje in Društvo upokojencev Zagorje.

Govorci na posvetu so bili: predsednik Društva upokojencev Tone Bele, ki je posvet tudi povezoval, vodja CSD Zasavje, enota Zagorje ob Savi, Adisa Mujčinović, koordinatorka za preprečevanje nasilja v družini CSD Zasavje, mag. Marjana Milek Ogrinc, višji policijski kriminalist PP Zagorje ob Savi, Matjaž Izgoršek, prostovoljka Marjana Vahtar, ki je predstavila program Starejši za starejše, Nika Nedeljko iz Zasavske ljudske univerze, ki je predstavila Večgeneracijski center Zasavje in Tatjana Prašnikar Đuran, strokovni vodja socialnovarstvenega programa Staranje brez nasilja, ki je predstavila pomen preventive in krepitve varovalnih dejavnikov na Inštitutu Antona Trstenjaka. Vabilu na posvet so se odzvali tudi predstavniki občine, lokalnih društev in domači župnik, kar daje vedeti, da gre za pomembno temo, ki je potrebno naslavljati. Posvet je bil dobro obiskan in je s tem tudi dosegel svoj namen.

#staranjebreznasilja, #MDDSZ, #sožitje

21. in 22. maja smo se udeležili letnega srečanja članov Evropske organizacije za podporo družinskim in drugim neformalnim oskrbovalcem Eurocarers.

Poleg glasovanja in formalnostim smo veliko pozornosti namenili pregledu preteklega leta in pogovorov o tem, kako želimo delo na evropskem nivoju nadaljevati v bodoče. Predvsem se vse bolj kaže potreba po krepitvi organizacij za družinske in druge neformalne oskrbovalce v državah članicah, saj močna združenja v državah pomenijo boljši pretok informacij in večjo verjetnost, da je glas družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev slišan in upoštevan.

V drugem delu programa smo naredili krajši pregled sprememb in napredka tako na raziskovalnem, kot na politično razvojnem področju. Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je član evropskega združenja že od leta 2017.

#Eurocarers #neformalnioskrbovalci

15. maja je v Mariboru potekal Festival duševnega zdravja 2024. S prispevkom "Kaj pa duševno zdravje tistih, ki skrbijo za druge" sta sodelovali tudi Ana Ramovš in Ajda Cvelbar z Inštituta Antona Trstenjaka.

Na predavanju sta predstavili problematiko varovanja in krepitve duševnega zdravja tistih posameznikov – žena, hčera, snah, mož, sinov, sester, bratov, prijateljev, sosedov in drugih, ki doma skrbijo za kronično bolne, invalidne ali starostno onemogle bližnje osebe. Njihovo duševno zdravje je ogroženo zlasti zaradi pomanjkanja informacij in znanja, izgorelosti in doživljanja osamljenosti pri skrbi za druge. Na predavanju si bili prikazani tudi primeri dobre prakse kako skozi različne človeške razsežnosti (od telesne do eksistencialne razsežnosti) krepiti svoje duševno zdravje tudi v takšnih okoliščinah.

Organizatorjem festivala se zahvaljujemo za vabilo in odlično izvedbo festivala, ki je v ospredje postavil tako zelo pomembne teme. Hvaležni smo za priložnost, da smo tudi mi lahko prispevali k ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja - tudi med veliko, a velikokrat skrito skupino neformalnih oskrbovalcev. Dogodek je vključeval različna zanimiva in poučna predavanja in delavnice, ki so spodbudile odprto razpravo in izmenjavo izkušenj na področju duševnega zdravja. Upamo, da se vidimo tudi prihodnje leto.

#festivalduševnegazdravja #NIJZ #neformalnioskrbovalci