Dr. Božidar Voljč, nekdanji član Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter vodja medicinske gerontologije na Inštitutu Antona Trstenjaka je v torek, 26. maja, predaval o stališčih Svetovne zdravstvene organizacije do predsodkov o starosti in staranju.
Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije je o tej temi leta 2008 izdal brošuro Demistifying the myths of ageing, v kateri našteva 12 najbolj razširjenih predsodkov, ki prevladujejo o starosti v večini sveta. Dejstva, s katerimi v tej brošuri predsodke zavrača, pa imajo večjo težo v razvitem delu sveta. Kot je dejal dr. Voljč, smo Sloveniji blizu stališča, s katerimi Svetovna zdravstvena organizacija vabi evropske države članice, da v svojih okoljih in na sebi primeren način sprožajo aktivnosti, ki bodo njihovim starejšim državljanom omogočile ne samo zdravo in aktivno starost, ampak tudi aktivno in produktivno vključenost v družbo.
Glavna uvodna misel predavanja je bila, da se dolga in zdrava starost začne nastavljati v mladosti. V osrednjem delu predavanja pa je dr. Voljč predstavil najpogostejše predsodke o staranju in starosti ter vsakega od njih z dejstvi ovrgel:
Predsodek: Staranje je povezano z duševnim in fizičnim nazadovanjem.
Dejstvo: To je najbolj zakoreninjen predsodek, ki le deloma drži in sicer pod določenimi pogoji o katerih odločamo sami. To, da gre človek z leti generalno navzdol ne drži. Res je, da se s staranjem dogajajo določene telesne spremembe (npr. na določenih delih telesa se nabira maščevje, aerobna kapaciteta je manjša, slabi mišična masa itd.), res pa je tudi, da se te stvari pri telesno aktivnih ljudeh razpotegnejo zelo dolgo. Aktivnost je torej najboljša preventiva staranja. Kot je poudaril dr. Voljč, je vedno možna neke vrste aktivnosti in ta je dobra za nas. Je pa telesna aktivnost odvisna od nas samih. Enako je pri duševni aktivnosti, ki jo najlažje vzdržujemo, če nismo osamljeni. Gledanje televizije je nevarno, saj je pasivno, zato dr. Voljč ljudem svetuje družabnost in predvsem, da ostanejo telesno in duševno aktivni, kjer zmorejo.
Predsodek: Večina starejših ima podobne potrebe.
Dejstvo: Ta predsodek ne drži. Razlike se s starostjo povečujejo, ne pa manjšajo. Stare ljudi bogatijo njihove izkušnje.
Predsodek: Ustvarjalnost in družbeni doprinos sta področje mlajših oziroma zaposlenih.
Dejstvo: Ta predsodek je povezan s prisiljenim upokojevanjem, meni dr. Voljč in poudarja, da ustvarjalnosti ni mogoče prekiniti z upokojitvijo. Ljudem je treba omogočiti, da povedo, kaj bi radi delali. Pri bolj izobraženih je želja po tem, da ostanejo dlje časa na trgu dela izrazita. Fizične delavce pa podaljšanje delovne aktivnosti na trgu dela v glavnem ne zanima, je pa zanje bolj zanimivo druženje in ustvarjalnost izven trga dela. Dejstvo pa je, da talent in kreativnost ne poznata starostnih omejitev.
Predsodek: Izkušnje starejših so za današnji čas manj pomembne.
Dejstvo: Starejši so res odraščali v povsem drugačnih okoliščinah kot so današnje, vendar pa imajo stari ljudje veliko izkušenj, ki so koristne tudi danes in koristijo tudi otrokom. So vir tistih praktičnih informacij, ki jih ni mogoče najti v knjigah. Obenem so starejši tudi posredovalci kulturne ali religiozne tradicije, ki postane prej ali slej pomembna za vsako generacijo.
Predsodek: Starejši želijo imeti mir.
Dejstvo: Tudi ta mit ne drži. Če se starejšega povabi v družbo, na kakšen dogodek, ne kaže nič manj zanimanja za kar se dogaja, kot ljudje drugih starosti.
Predsodek: Zdravstvena nega in bolnišnice so najbolj pomembne.
Dejstvo: Kot je poudaril dr. Voljč, drži ta predsodek zaradi organizacije zdravstva, ne zaradi starejših. Marsikatera hospitalizacija starejših bi bila lahko krajša, ali pa je nepotrebna.
Predsodek: Storitve za starejše zmanjšujejo sredstva za mlajše.
Dejstvo: Kar je prijazno starejšim, je prijazno vsem in to je vodilna misel programa Svetovne zdravstvene organizacije »Starosti prijazno mesto«.
Predsodek: Izdatki za starejše so razmetavanje sredstev.
Dejstvo: Tudi ta predsodek ne drži. Npr. medicinski izdatki pomagajo vzdrževati samostojno življenje.
Predsodek: Starejši se ne obnesejo na sodobnih delovnih mestih.
Dejstvo: Tudi ta predsodek je povezan s prisilnim upokojevanjem. Marsikdo, ki se upokoji, zgubi svojo identiteto. Marsikdo pade v depresijo, vseenost, pijačo. Starejše zanimajo novosti, a jih je treba na pravi način predstaviti in podati. Novosti starejši bolj preudarno sprejemajo in bolje predvidevajo, kako se bodo na dolgi rok obnesle. Tudi odsotnosti z dela je najmanj pri starejših.
Predsodek: Starejših se ne da poučevati o novostih in novih pristopih.
Dejstvo: Tudi to ni res. Starejši so motivirani. Če so v družbi z mladimi, se tudi mladi z večjim elanom učijo. Način poučevanja starejših je drugačen od tistega za mlajše. Treba je poučevati po manjših sklopih in z več prakse. Ta način je sicer uspešen tudi pri mladih.
Predsodek: Starejši se želijo umakniti.
Dejstvo: Tudi ta predsodek ne drži. Starejši so danes informirani o politiki in dogajanju, bolj koz kdajkoli prej. Danes razlik v informiranosti med mestom in podeželjem skoraj ni več. Stari ljudje so tudi bolje organizirani. Upokojenci aktivno sodelujejo pri oblikovanju družbe.
Predsodek: Stvari se urejajo same po sebi.
Dejstvo: Danes brez aktivnega sodelovanja vseh generacij ne gre. Stvari je treba urejati, ne pa jih prepuščati da v danosti časa in razmer potekajo brez vizij in nadzora.
Glavni sporočili predavanja dr. Voljča sta: »Bodite telesno in duševno aktivni, če želite, da boste dolgo živeli.« ter »Predsodke o starosti in starih ljudeh je treba odpraviti«. Bistvenega pomena za preseganje tovrstnih predsodkov je boljše spoznavanje starosti in starih ljudi v zgodnji mladosti, pripravljanje nanjo v srednjih letih ter njeno sprejemanje v tretjem življenjskem obdobju.
Z modro mislijo pa se mu je pridružila tudi gospa iz občinstva, ki je dejala »Ko pride teža let, nam modrost pomaga še naprej lepo živet.«
Več o predsodkih v staranju si lahko preberete v septembrski številki revije Kakovostna starost ter v že omenjeni brošuri: A. Ritsatakis: Demistifying the myths of ageing, WHO Euro, Copenhagen 2008.