Maja letos so na Generalni skupščini AGE sprejeli naš Inštitut Antona Trstenjaka med redne člane. AGE - The European Older People's Platform, je evropska mreža približno 150 organizacij, z 28 milijoni članov, ki zagovarja interese vseh državljanov Evropske unije, starejših od 50 let. Prizadeva si, da bi starejši na evropski, nacionalni, regionalni ter lokalni ravni aktivno sodelovali v političnem dogajanju, vplivali na razvoj EU politike in se bolj zavedali vsega, kar vpliva na njihova življenja. V maju so sprejeli pomembno deklaracijo, ki jo povzeto objavljamo v nadaljevanju.
Povzetek Deklaracije Generalne skupščine AGE, 8. maja 2009
Staranje evropskih družb lahko v času finančne in ekonomske krize povzroči napetosti med generacijami, ki se jim je mogoče izogniti z ustreznimi družbenimi spremembami. Kljub razlikam v ukrepanju posameznih držav članic EU, izhajajo vsi njihovi ekonomski, davčni in socialni sistemi iz solidarnosti med državljani vseh generacij. Ta solidarnost, s katero si delimo skupno evropsko dediščino, mora ostati osrednja točka vseh sprememb. Po mnenju AGE se je na današnjo socialno in demografsko danost mogoče ustrezno odzvati le s krepitvijo medgeneracijske solidarnosti ter sodelovanja. Zoperstaviti pa se je potrebno negativnemu dojemanju staranja, dostojanstvo starejših pa ohraniti in podpirati v vseh reformnih načrtih.
Na solidarnost med generacijami pa ne smemo gledati le s finančne plati, ampak tudi s stališča medsebojnega sodelovanja. Spodbujati je treba boljše medsebojno razumevanje potreb in pričakovanj vseh starostnih skupin in iskati nove načine sožitja. Demografske spremembe bodo pomembno vplivale na medgeneracijska dogajanja, zato bo sodelovanje med generacijami treba ponovno opredeliti in ga podpreti z ustreznimi ukrepi. S podporo socialnih in ekonomskih ukrepov je treba zagotoviti večje sodelovanje ljudi vseh starosti, negovati bolj pozitivno vzdušje in izpodbijati s starostjo povezane predsodke. Ljudje vseh starosti naj s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostmi prispevajo h krepitvi Evrope.
Generalna skupščina AGE je maja 2009 sprejela Deklaracijo, s katero države članice in Evropske ustanove poziva, da na naštetih področjih zagovarjajo naslednja stališča
Pokojninske reforme
Podpira naj se močan obvezen državni pokojninski sistem (tako imenovani 1. steber): Sedanja finančna kriza kaže, da so močni obvezni državni pokojninski sistemi, ki spremljajo splošno rast in blagostanje, najboljša rešitev. Države članice naj iščejo še druge finančne vire in rešitve za zagotavljanje finančne vzdržnosti pokojninskih sistemov, za bolj pravično razdeljevanje virov med mladimi in starejšimi ter med bogatimi in revnimi vseh starosti.
Za zaščito dodatnih pokojninskih sistemov in zasebnih prihrankov naj se vzpostavi učinkovit Evropski nadzorni in regulatorni sistem za finančne trge ter institucije: Nauk sedanje krize je, da finančne ustanove za zaščito prihrankov in pokojnin državljanov in za doseganje njihovih socialnih ciljev potrebujejo predpise in merila. Države članice same tega ne zmorejo, zato naj se dogovorijo za vzpostavitev Evropskega nadzornega in regulatornega sistema, ki naj spet zagotovi čvrsto vodenje finančnih trgov in povrnitev zaupanja državljanov.
O pokojninski reformi naj se organizira aktiven civilni dialog: Potreba po reformi pokojninskih sistemov je nujnejša kot kdajkoli, izvaja pa naj se v popolnem soglasju z zainteresiranimi državljani. O pokojninskih reformah naj se z organizacijami mladih in starejših državljanov na nacionalni in evropski ravni organizira širok javni dialog. Na evropski ravni naj se to pripravi v okviru Evropskega pokojninskega foruma (The European Pension Forum), njegove pristojnosti pa naj se razširijo na vse pokojninske stebre in na povezave med njimi.
Vsem je treba zagotoviti ustrezno pokojnino: Med pripravami na pokojninske refrorme naj vlade pazijo, da njihovi učinki ne bodo poslabšali stanje ranljivih skupin, na primer ženskam, dolgotrajno nezaposlenim in priseljencem z omejenimi leti dela v EU. Poskrbijo naj tudi za boljša nadomestila neformalnim oskrbovalcem, ki so prekinili z delom ali se odločili za skrajšano delo, da bi skrbeli za odvisnega sorodnika in slabo plačanim delavcem, vključno s priseljenci.
Zaposlovanje
Možnosti zaposlovanja je treba prilagoditi potrebam starejših delavcev in upoštevati težave, s katerimi se soočajo v današnjem času krize: Dosedanji ukrepi za povečanje zaposlovanja starejših delavcev ne učinkujejo več in tisti nad 45 let so na trgu dela bolj ranljivi kot kdajkoli prej. Države članice naj pripravijo inovativne rešitve vključno z možnostjo nadaljnega izobraževanja in urjenja ter starejšim delavcem pomagajo, da ostanejo aktivni oziroma »zaposljivi«, da bodo sposobni hitro spet začeti z delom, ko bo obstoječa recesija minila.
Zakonodaja naj oskrbovalcem zagotavlja odmor: V oskrbi starejših so potrebni novi pristopi, ki naj podprejo nepoklicne oskrbovalce, soočene z dolžnostmi oskrbe. Investicije v oskrbo odvisnih starostnikov so (kot storitve za otroke) tudi investicije v zaposlovanje in ne samo proračunski izdatek. Tudi nepoklicnim oskrbovalcem odvisnih sorodnikov je treba zagotoviti socialne pravice vključno s pravico do pokojnine.
Prepreči naj se obvezno starostno upokojevanje: Države članice naj ponovno ocenijo pogoje za obvezno starostno upokojevanje (ki ni starost, v kateri postane nekdo goden za upokojitev) in odstranijo ovire, ki posameznikom onemogočajo, da bi se svobodno odločali ali o nadaljevanju dela, ali o postopni upokojitvi, ali o delni zaposlitvi oziroma o odhodu v pokoj potem, ko so dosegli pokojninsko starost.
Socialna vključenost
Posledice krize na stare ljudi je treba dobro oceniti in se dogovoriti, kako v posameznih skupinah zmanjšati revščino: Pripravijo naj se bolj natančna orodja za oceno kratkotrajnega in dolgotrajnega učinka krize na vse skupine prebivalstva vključno s tistimi, ki so najbolj izpostavljene socialni izključenosti: ljudje z nizkimi dohodki, starejše ženske, priseljenci.
Vsem starim ljudem naj se zagotovi primeren dohodek: V vseh starostnih skupinah je revščina vzrok socialne izključenosti. Izkoristiti je treba priložnost Evropskega leta proti revščini in socialni izključenosti 2010 in tistim na pragu revščine za zagotovitev dostojnega življenja v starosti predlagati ustrezen minimalni dohodek. Ukrepi za podporo revnih starostnikov naj bodo izvedeni tako, da bo ohranjeno njihovo dostojanstvo in da ne bodo stigmatizirani.
Vsakomur naj se zagotovi možnost spodobnega bivanja: Za ponoven zagon nacionalne ekonomije je treba podpirati gradnjo in obnavljanje hiš. Investira naj se v socialno gradnjo, ki je prilagojena potrebam starajočega se prebivalstva in omogoča kolikor mogoče dolgo bivanje doma.
Med starejšimi naj se pospešuje koriščenje javnega prevoza: Brezplačen ali subvencioniran javni prevoz je ključnega pomena za povečevanje vključenosti starih ljudi, njihove mobilnosti in sodelovanja v življenju skupnosti. EU naj v okviru svoje trajne razvojne strategije spodbuja države članice, da ponudijo posebne cene ali brezplačen prevoz mladini in upokojencem. Z EU strukturnimi skladi je državam mogoče pomagati pri uvajanju takih mobilnostnih načrtov.
V novi EU zakonodaji proti diskriminaciji naj se zaščiti prispevke starih in mladih: Za spodbujanje socialne vključenosti mladih in starih je treba zagotoviti, da predlog direktive o enakem dostopu do dobrin in storitev vključuje ustrezne mere za preprečevanje neenake obravnave na podlagi starosti.
Zdravstvena in dolgotrajna oskrba
Omejiti je treba neposredna (out-of-pocket) zdravstvena in socialna plačila posameznikov: Nadzorovati je treba neposredna plačila starih ljudi in zagotoviti, da bodo vsi, tudi tisti s kroničnimi boleznimi, imeli za dostopno ceno še naprej zagotovljeno potrebno oskrbo.
Zdravstvene in socialne vire je treba porabljati na bolj smotrn način: S podporo javne politike je treba na primarni ravni pospeševati zdravje in preprečevati bolezni, podpirati zdrav način življenja in odgovornost posameznika. AGE poziva k bolj smotrni in učinkoviti porabi sredstev v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Poraba naj bo pravična do vseh generacij, omejuje pa naj pretirano jemanje zdravil. Z uporabo novih tehnologij in zmanjševanjem stroškov naj se uvajajo novi načini varstva in povečuje njihova kakovost.
Podpira naj se uvajanje obveznih standardov kakovosti za oskrbo: Veljajo naj za socialne storitve in institucionalno oskrbo. Uvajajo naj se ustrezna merila za preganjanje zlorab starejših tudi v neformalnih okoljih oskrbe.
Izboljšati je treba socialni položaj in usposobljenost oskrbovalcev v dolgotrajni oskrbi: Na ta način naj bi povečali število oskrbovalnega in sestrskega kadra in privabili več mladih ljudi v oskrbovalni sektor.
Podpre naj se neformalne oskrbovalce, tudi tiste, ki so že prešli upokojitveno starost: Z novimi pristopi naj se oskrbovalcem omogočijo dopust, odmor in šolanje. Uvajati je treba nadzor nad delom neformalnih oskrbovalcev.
Pozornost je treba usmeriti na zdravstvene neenakopravnosti, s katerimi se srečujejo stare ženske, moški in druge ranljive skupine: Na podlagi zaključkov posveta Evropske komisije o zdravstvenih nepravičnostih je treba z novimi strategijami odpravljati zdravstvene nepravičnosti, s katerimi se srečujejo stari ljudje, vključno na področju duševnega zdravja. Ne sme se dopustiti, da bi zavarovalnice zaradi spola ali starosti pristransko določale zavarovalne premije.
Aktivno državljansko sodelovanje
Na lokalni in nacionalni ravni je treba vzpostaviti ter krepiti civilni dialog: Države članice in Evropski parlament naj zagotovijo, da se bo z javnim vsklajevanjem vzpostavil močan civilni dialog z organizacijami državljanov. Pri tem naj se izkaže močna politična volja po konstruktivnem dialogu z državljani.
Krepiti je treba vlogo starejših v evropskih družbah: Evropska komisija naj predlaga leto 2012 za Evropsko leto aktivnega staranja in sožitja med generacijami. Svet Evrope in Evropski parlament naj tak predlog podpreta in glasujeta za ustrezen proračun. Podpira naj se vključevanje starejših v evropske programe vseživljenskega učenja.
Vzpostavi naj se most med starejšimi državljani in evropskimi ustanovami: Povrniti je treba zaupanje državljanov v EU aktivnosti. Pravkar izvoljeni Evropski parlament naj podpre ponoven sklic Medskupine za staranje.
Spodbujajo naj se prostovoljske aktivnosti: Treba je podpreti pobude za starostno mešane skupine in večje vključevanje starejših v prostovoljsko dejavnost, vključno s pravičnim pokrivanjem prostovoljskih stroškov. V evropskem letu prostovoljstva 2011 naj se podpira prostovoljstvo starejših.
Starejši in nujna stanja
Sprejeti in pospeševati je treba akcijski načrt Svetovne zdravstvene organizacije o nujnih stanjih v starosti: V primeru nujnih stanj, naravnih nesreč ali terorističnih napadov naj se s čezmejnim sodelovanjem zagotovi vsklajeno in boljše odzivanje. Pri tem je treba upoštevati dolgoročne potrebe ranljivih skupin, otrok in starejših, z vključevanjem lokalnih nevladnih organizacij pa bolje izkoristiti človeški kapital in spretnosti starejših.
Zaključek
Finančna in ekonomska kriza poudarja izziv demografskih sprememb. Priprava usmerjenih in dobro vsklajenih političnih odzivov, ki vključujejo veliko sposobnost in doprinos starejših, je ključnega pomena. Pomembna je tudi krepitev sodelovanja in plodnega ter dejavnega sožitja, v katerem so v skupnem dobru povezane moči in sposobnosti vseh generacij.
Kriza je jasno pokazala na pomanjkljivosti socialne politike, zato mora biti njena reforma najvišja prioriteta evropskih institucij in nacionalnih, regionalnih ter lokalnih uprav.
Generalna skupščina AGE se strinja s temi priporočili in pooblašča Svet, da pokrene vse, da se bodo Evropske institucije in nacionalne vlade odzvale na naš klic. Svet bo o tem poročal Generalni skupščini na njenem naslednjem letnem zasedanju.