Tiskovna konferenca ob izidu knjige Pogovori o starosti (Cato maior de senectute)

Izdal:

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju s SAZU, 2015

Vsebina:

• študija akademika Kajetana Gantarja o Ciceronu in njegovem času (str. 9 do 63);
• slovenski prevod (Vida Pust Škrgulja) in ob njem latinski izvirnik (str. 64 do 161);
• opombe, pojasnila k prevodu, izčrpen leksikon imen in pojmov v knjigi (str. 163 do 187);
• aktualen gerontološko medgeneracijski pomen te knjige in drugih klasičnih spoznanj za reševanje današnjih perečih nalog ob staranju prebivalstva (avtor dr. Jože Ramovš, str. 189 do 196);
• index imen (str. 197 do 200).

            Ciceronova knjiga Pogovori o starosti je prva znana knjiga človeštva, ki je v celoti posvečena vprašanjem o starosti in medgeneracijskemu sožitju? Kakšen je smisel današnjega prevajanja knjige, ki pravkar praznuje 2060. rojstni dan? Vzroki za njen prevod in izdajo v tej obliki so trije današnji pereči izzivi.

1. Današnje demografsko stanje. Prvič v slovenski in svetovni zgodovini večina ljudi doživi od nekdaj tako želeni cilj – visoko starost. Delež starega prebivalstva je v primerjavi z mladimi in ljudmi srednjih let višji, kakor je bil kdajkoli doslej in se bo v prihodnjih letih še podvojil. Visoka pričakovana starost posameznika in družbeno staranje prebivalstva sta pereč izziv – naloga in problem, ki zahteva rešitev. Inštitut Antona Trstenjaka kot nacionalna znanstvena ustanova za področje staranja, starosti in sožitja med generacijami išče skupaj s svojo soustanoviteljico, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, celostno reševanje demografske problematike. Pri tem upoštevamo sodobna zdravstveno-biološka, psihosocialna, prostorsko-arhitekturna, ekonomska in druga znanja. Za uspešno reševanje pa niso nič manj pomembna umetniška, etična in vsa druga spoznanja ter izkušnje dolge zgodovine naše in drugih kultur. Pobuda za prevod in izdajo te knjige je bila torej najprej gerontološko medgeneracijska; o tem je več v zadnjem poglavju knjige.
2. Kulturna dolžnost. Slovenec Luka iz Dobrepolja je kot profesor na dunajski univerzi s študenti pred skoraj 500 leti predeloval to Ciceronovo knjigo. Ob tem se je njegov študent tako navdušil, da jo takoj prevedel v nemščino (1550). Ciceron je kot močna osebnost, vrhunski literat in politik za ceno življenja zagovarjal pošteno demokratično družbo v času, ko se je v Rimu širila korupcija, dekadenca in uživaštvo (»Kruha in iger!«). Tudi danes je zgovoren lik – njega in njegovo delo ter njegov čas je poglobljeno prikazal naš svetovno znani klasični filolog, akademik Kajetan Gantar v spremni študiji. Ob dejstvu, da se Slovenci že tisočletje izobraževalno in kulturno razvijamo vštric z drugimi evropskimi narodi, in dejstvu, da je danes slovenščina tudi politično eden od uradnih evropskih jezikov, je čas, da imamo tudi slovenski prevod Ciceronove knjige o starosti, ki je eno od najlepših del tega velikana klasične latinske književnosti.
3. Izobraževalna priložnost. Pred drugo svetovno vojno je v Ljubljani izšel komentirani latinski izvirnik te Ciceronove knjige za pouk v klasičnih gimnazijah. V času komunizma so pod političnim pritiskom bile ukinjene klasične gimnazije in po osamosvojitvi Slovenije spet uvedene. Pričujoča slovenska izdaja je pripravljena za sodobne izobraževalne namene. Temu služi izvirnik, vzporedno s slovenskim prevodom, obsežna spremna študija, opombe in seznam imen. Z njo dobiva pouk latinščine, zgodovine, filozofije in klasične evropske kulture – prav tako pa tudi ozaveščanje za iskanje odgovorov na vprašanja starosti in medgeneracijskega sožitja – izvrsten priročnik; in sicer tako v gimnazijah in na univerzi kot v študijskih skupinah upokojenske univerze za tretje življenjsko obdobje in osebni izobraževanje.

            Ciceronovi Pogovori o starosti torej vstopajo v slovenski prostor in čas v pravšnjem trenutku. Danes, ko je staranje prebivalstva bolj živ problem preživetja evropske kulture, kakor je bil pred dva tisoč leti ob propadanju rimske kulture in nato ob selitvi narodov, ko iščemo identiteto slovenske kulture v enakopravni evropski druščini in ko se skušamo čim bolj celostno izobraževati vse življenje, lahko prevod in izdaja tega klasičnega dela dosežeta svoj smisel bolj celostno kot kdajkoli prej.

• SENIORJI.INFO

http://www.seniorji.info/MEDGENERACIJSKO_Pogovori_o_starosti,_Mark_Tulij_Cicero

• RTV

https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pogovori-o-starosti-eno-ciceronovih-najlepsih-del-o-neizbezni-temi/378974

• STA

https://www.sta.si/2200172/ciceronovi-pogovori-o-starosti-danes-zelo-aktualni

• RTV4

http://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174372127

• VAL 202

http://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174371993

• Zib Bilten

 Pdf: