Predavanje PPP za 3: Dobre prakse pomoči družinskim oskrbovalcem pri nas in v tujini

Potrebe oskrbovalcev

Naše in tuje raziskave kažejo, da imajo družinski oskrbovalci starih ljudi različne potrebe, vendar pa je daleč največja in skupna vsem, potreba po začasnem oddihu oz. dopustu. Velika je tudi želja po pogostejših obiskih patronažne sestre in večji dostopnosti pomoči na domu. Slednja se je sicer med novimi programi v zadnjih letih najbolje razvila, a je še vedno neenakomerno dostopna ljudem. Dnevno varstvo starega človeka zelo pogrešajo družinski oskrbovalci, ki oskrbujejo veliko število ur in težje bolnega starega človeka. Med drugimi potrebami so: večja dostopnost konkretnih informacij o oskrbovanju, usposabljanja za družinske oskrbovalce ter skupine za samopomoč, v katerih bodo  izmenjavali izkušnje in občutja z drugimi oskrbovalci. Zaposleni družinski oskrbovalci pogrešajo možnost daljšega plačanega dopusta, možnost zaposlitve za skrajšani delovni čas ali pa možnost fleksibilnega dela. Zelo izstopata še dve drugi potrebi, ki sta za družinske oskrbovalce prioritetnega pomena, a ju socialna politika ne more rešiti v kratkem času s konkretnimi ukrepi, in sicer podpora s strani sorodnikov ter življenje, kot so ga živeli prej (Hvalič Touzery 2007).

Nekaj spoznanj o oskrbovanju

Velik problem, ki bo vplival na dostopnost družinske oskrbe, posredno pa tudi na njeno kakovost  je nezmožnost za oskrbovanje. Slovenska  raziskava  med  družinskimi oskrbovalci in tuje študije so pokazali, da je  družina pripravljena delno oskrbovati, pogosto pa je v oskrbovanju prepuščena sama sebi.

Pri oblikovanju različnih storitev za družinske oskrbovalce se je treba zavedati, da je pogosto oskrbovanje zelo zahtevno in naporno delo, ki sicer prinaša pozitivne izkušnje, veliko pa je tudi negativnih. Tako oskrbovanje vpliva na družino kot celoto. Zaradi oskrbovanja se v številnih družinah pojavijo konflikti in slabši odnosi med sorodniki, čeprav je lahko oskrbovanje po drugi strani tudi združevalni dejavnik. Posledice, ki jih oskrbovanje prinaša zaposlenim oskrbovalcem so lahko manjša delovna učinkovitost družinskega oskrbovalca, ki je prisiljen predčasno zapustiti delovno mesto, v skrajnem primeru izsiliti bolniško, ker mu nega a družinske člane ne pripada. Posebno ogrožena skupina so starejši oskrbovalci, ki so običajno partnerji oskrbovane osebe. Ti imajo najslabšo podporno mrežo, saj jih je kar dve petini brez pomoči pri oskrbovanju, večina ne hodi na dopust, za četrtino predstavlja oskrbovanje težko breme, ki ga komaj prenašajo, poleg tega so slabšega zdravja kot mlajši oskrbovalci in običajno oskrbujejo zelo bolnega partnerja.

Če torej povzamem, je pri oblikovanju različnih storitev potrebno vedeti, komu so storitve namenjene, kakšna je potreba po storitvah, s kakšnimi stiskami se določena skupina oskrbovalcev sooča in kakšna je pripravljenost med njimi za oskrbovanje.

Primeri dobrih praks v tujini

Med primeri dobrih praks v tujini povzemam le nekaj, za naš prostor najbolj zanimivih praks.

• Začasna oskrba: Med slovenskimi oskrbovalci je najmočnejša potreba po začasni oskrbi, ki se pojavlja povsod po Evropi, med državami pa obstajajo precejšnje razlike v stopnji razvitosti in njeni razširjenosti. Najpogosteje se tovrstna oskrba pojavlja kot oblika nekajurnega varstva v institucijah. Prakse nekaterih držav kažejo, da je začasna oskrba lahko zelo raznovrstna in vezana ne le na institucije, temveč tudi na dom starega človeka, pa tudi na dopustniško destinacijo. Na Nizozemskem nudijo skupni dopust za oskrbovalce in oskrbovance, bivanje v hotelih kjer se zagotavlja enaka oskrba kot v domačem okolju ter vikende namenjene oskrbovalcem. V Belgiji so oskrbovalcem na voljo brezplačne ali minimalno plačljive počitnice za oskrbovalce in stare ljudi, ki jih oskrbujejo. Češka ima razširjeno »varstvo babic«, v okviru katerega prostovoljci nekaj ur skrbijo za dementne osebe na domu. Švedska ima močno razvejano začasno oskrbo na domu, ki je brezplačna, poleg tega so po državi razširjeni odprti centri, kjer je na voljo konkretna pomoč 24 ur na dan, ter »počitek čez vikend« v okviru katerega se oskrbovalcem ponudi bivanje v toplicah.
• Inovativne prakse: Na Švedskem je na voljo »svetovalec za oskrbovalce«, ki dela v Centru za oskrbovalce in je koordinator stikov med formalnimi službami in oskrbovalci. Na Irskem deluje klinika za oskrbovalce, kjer nudijo integriran paket družinske oskrbe, vključno z začasno oskrbo na domu. Francoski lokalni centri za gerontološke informacije in koordinacijo - CLIC prav tako nudijo celostno obravnavo in spremljanje posameznih primerov bolnih starih ljudi in njihovih oskrbovalcev. Na Nizozemskem je bila nagrajena POM metoda, ki je preventivna metoda po kateri nudijo neformalnim oskrbovalcem praktično, sistematično in metodično pomoč.
• Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT): na področju neformalne oskrbe ima velike možnosti. V Švici v mnogih domovih uporabljajo elektronsko napravo Quo Vadis (alarmne celice, ki zaznajo položaj starega človeka), ki je namenjena duševno zelo odvisnim starim ljudem (npr. dementnim). V Newhamu (Anglija) so ugotovili, da je bila polovica oskrbovanih oseb institucionaliziranih zaradi izčrpanosti oskrbovalca. V okviru lokalnega projekta brezplačno nudijo različne naprave: (ne)razkropljeni alarmi, GPS naprava, detektor padcev, ipd.
• Finančna nadomestila za oskrbovalce: V mnogih državah vloga družinskih oskrbovalcev ni priznana, zato ne prejemajo nobenih finančnih nadomestil, pa tudi ne možnosti dopusta. Ponekod imajo oskrbovalci, zaposleni v javnem sektorju, nekaj pravic do plačanega in neplačanega dopusta, vendar pa v privatnem sektorju te pravice skoraj nikoli ne izvajajo. Mnoge države so vpeljale javno financirano plačilo v obliki podpor ali nadomestil za dolgotrajno nego. Ta so lahko plačana neposredno družinskim oskrbovalcem, ali pa stari osebi, ki naj bi potem plačala osebi, ki ji zagotavlja oskrbo, v nekaterih primerih pa sta na voljo obe možnosti. V mnogih državah (Madžarska, Malta, ...) so ta finančna nadomestila tako nizka, da ne krijejo niti neposrednih stroškov oskrbe. V nekaterih državah (Danska, Finska, Francija, Irska, Norveška, VB) so oskrbovalci, če želijo, uradno priznani kot zaposleni in prejemajo plačo, nadomestila, zavarovanje, pokojnino in usposabljanje. Nekatere druge države nudijo socialno zavarovanje, pokojninska doba teče tudi v času oskrbovanja (Češka, Luks., Nor., VB), zavarovanje za primer nesreče ali poškodbe (Avstrija, Finska).

Kaj je na voljo družinskim oskrbovalcem v Sloveniji?

V nadaljevanju povzemam nekaj zakonov, pravilnik in nekaj storitev, ki so namenjeni družinskim oskrbovalcem in onemoglim starim ljudem.

Slovenska zakonodaja

• Zakon o socialnem varstvu (ZSV-UPB2) (Uradni list RS, št. 3/2007): II.a Izbira družinskega pomočnika (18. člen)
• Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Uradni list RS, št. 19/2007)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB4) (Ur.l. RS, št. 109/2006) - VII. Poglavje: Dodatek za pomoč in postrežbo (137. – 142. člen), 23.a člen: Družinski pomočnik
• Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP)
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB3) (Uradni list RS, št. 72/2006): Nadomestila med začasno zadržanostjo od dela (30. in 31. člen)
• Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/2003) - Ta akt ureja pravice zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in postopke njihovega uresničevanja.

Storitve, ki so na voljo neposredno družinskim oskrbovalcem:

• Slovensko združenje za pomoč pri demenci - Spominčica: izobraževalno podporni program Ne pozabi me, svetovalni telefon, skupine za samopomoč, Forum na internetu
• Društvo Hospic: Spremljanje umirajočih bolnikov in svojcev, žalovanje po izgubi bližnje osebe
• Inštitut Antona Trstenjaka: Usposabljanje družine za lepo sožitje s starejšim družinskim članom, Tečaj za boljše razumevanje družinskega člana, ki je v domu za stare ljudi, Tečaj za družinske člane ki doma oskrbujejo starejšega svojca, Klub svojcev
• Dom starejših občanov Grosuplje: spletna stran namenjena družinskim negovalcem  (http://www.druzinski-negovalec.si).
• CSD: pomoč družini za dom, prva socialna pomoč
• Zavod za oskrbo na domu: Informacijski center

Storitve za stare ljudi

• institucionalno varstvo: domovi za stare, posebni socialno-varstveni zavodi, oskrbovana stanovanja
• pomoč na domu: socialna oskrba na domu, socialni servis, center za pomoč na daljavo
• v nekaterih domovih za stare: storitev “začasni sprejem”, dnevno varstvo
• dnevni centri za starejše dnevno varstvo (vodijo jih lahko nevladne ali vladne organizacije; npr. Mestna zveza upokojencev, domovi za stare, Zavod za oskrbo na domu, socialni servis)
• v CSD: socialna preventiva, prva socialna pomoč, osebna pomoč staremu človeku
• patronažno varstvo
• nevladne organizacije z različnimi programi: skupine za samopomoč, obiskovanje starih ljudi, družabništva, medgeneracijske skupine, tečaji, svetovalnice, pravna pomoč, ipd.

Slovenske spletne strani namenjene oskrbovalcem:

• Družinski negovalec-Dom starejših občanov Grosuplje
• Spominčica - Slovensko združenje za pomoč pri demenci
• Slovensko društvo Hospic

Več si lahko preberete v:

Hvalič Touzery, Simona (2007a). Primeri inovativnih in dobrih praks pomoči onemoglim starim ljudem in njihovim oskrbovalcem v državah Evropske unije. Kakov. starost, 2007, letn. 10, št. 4, str. 35-52. [COBISS.SI-ID 27904557]

Hvalič Touzery, Simona (2007). Družinska oskrba starih družinskih članov : doktorska disertacija. Ljubljana 2007. 522 str., tab., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 2728805]