English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Konsenzus konferenca o uresničevanju Strategije varstva starejših do leta 2010

Objavljeno v oddelku gerontologija, datum dogodka: 14.11.2008
Inštitut Antona Trstenjaka

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je organiziral 14. novembra 2008 Konsenzus konferenco o uresničevanju Strategije na področju zdravstva in socialnega varstva; njen pokrovitelj je bil predsednik Slovenije. Velika zastopanost zdravstvenih in socialnih izvajalcev, znanosti in politike, predstavnikov vseh generacij ter pozitivno vzdušje govorijo, da je bila to v resnici nacionalna konferenca za oblikovanje partnerstev na tem področju. Predavanja in razprava so prispevala pomembna spoznanja in dobre izkušnje o staranju in sožitju med generacijami. Okrogla miza je v eni sami uri posredovala kratka poročila organizatorjev štirinajstih strokovnih kongresov, posvetov, festivalov in večjih strokovnih seminarjev, ki so se v letu 2008 odvili v Sloveniji na temo staranja, demografije in medgeneracijskega sožitja.  Ob koncu konference je bil oblikovan poziv vladi Republike Slovenije, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

 

Poziv Vladi Republike Slovenije

udeležencev na konsenzus konferenci o uresničevanju Strategije varstva starejših do leta 2010

Udeleženci konference utemeljujemo svoj poziv z naslednjimi izhodišči:

V Sloveniji se, tako kot drugod po svetu, podaljšuje življenje in narašča število starejših prebivalcev. Ob tem se zaradi nizke rodnosti spreminjajo dosedanja medgeneracijska razmerja, kar terja novo opredelitev družbene vloge posameznih generacijskih skupin, posebej še starejših. Opredeliti je potrebno tudi vrednote medgeneracijskega sožitja, ki naj kot pomembna prvina družbene varnosti in napredka vključuje potrebe in sposobnosti vseh generacij.

»Strategija varstva starejših do leta 2010, o solidarnosti, sožitju in kakovostnem staranju prebivalstva«,

ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela septembra 2006, je potrdila zavedanje o spremenjenih medgeneracijskih razmerjih in izkazala potrebo po novih družbenih pristopih ter rešitvah v Sloveniji.

Strategija poudarja sodelovanje vladnih resorjev, lokalnih skupnosti, gospodarstva, izvajalcev storitev in programov, znanosti in civilne družbe ter organizacij za solidarno sožitje generacij in kakovostno staranje. Dosedanje uresničevanje Strategije ne poteka dovolj odločno, zato do leta 2010 za uresničevanje načrtovanih aktivnosti ni ostalo veliko časa.

Dobro razvito zdravstveno in socialno varstvo predstavljata pomemben pogoj za aktivno in zdravo staranje. Ker s staranjem družbe narašča tudi prevalenca kroničnih nenalezljivih bolezni, je uresničevanje s Strategijo načrtovanih aktivnosti, ki so povezane z obema področjema, v posebnem interesu slovenske družbe. V vseh življenjskih obdobjih je s primernim načinom življenja in z drugimi preventivnimi ukrepi možno odložiti nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, z ustreznim zdravljenjem in rehabilitacijo pa zmanjšati težo njihovega bremena. Z razvitim sistemom in dejavnostjo dolgotrajne oskrbe se lahko tistim prebivalcem, ki sami ne zmorejo opravljati vsakodnevnih aktivnosti, nudi pomoč in zagotavlja dostojno življenje.

Socialno ogrožene in šibkejše skupine državljanov Republike Slovenije v vseh generacijskih skupinah izkazujejo več bolezni in krajšo življenjsko dobo. Z ustrezno politiko v Sloveniji lahko zmanjšamo to krivično socialno in zdravstveno razliko, ki je še posebej očitna med starejšo generacijo.

V zadnjih desetletjih smo gerontologiji in geriatriji v Sloveniji namenjali premalo pozornosti. Delo strokovnih inštitucij in nevladnih organizacij je bilo prekinjeno ali pa poteka brez ustreznih finančnih podlag. Slovenija na področju obeh strok zaostaja za razvojem in se na staranje še ne odziva na ustrezen način. Z vprašanji starosti in staranja družbe se ukvarjajo predstavniki nevladnih organizacij, zasebnega sektorja, industrije, verskih skupnosti in posamezniki. Njihovo znanje in izkušnje so razdrobljene in med seboj niso partnersko povezane.

Zato udeleženci konference pozivamo vse deležnike, predvsem pa Vlado Republike Slovenije in Ministrstvi za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve,

da ob sprejemanju pomembnih zdravstvenih in socialnih odločitev ugotovi voljo, želje in potrebe prebivalcev in da v sodelovanju zdravstvene in socialne stroke okrepi in prenovi slovensko zdravstvo in socialno varstvo. Pri tem naj dejavnosti javno-zasebnega zdravstvenega in socialnega varstva uresničuje z vnaprej določenimi merili in pogoji za njuno odgovorno medsebojno sodelovanje. Upošteva naj tudi vrednote in načela Ljubljanske listine ter drugih dokumentov Svetovne zdravstvene organizacije in Evropske komisije o reformiranju zdravstvenih sistemov.

Zagotovi potrebno pozornost vsem starostnim skupinam namenjenim, splošnim in posebnim preventivnim zdravstvenim programom ter zagotovi pogoje za njihovo izvajanje.

V prizadevanjih za obvladovanje epidemije kroničnih nenalezljivih bolezni okrepi vlogo in pomen primarnega zdravstvenega varstva, interdisciplinarne socialno-zdravstvene obravnave, opredeli naloge posameznih zdravstvenih kadrov, pripravi program za uvajanje dolgotrajne nege in določi pogoje za izvajanje rehabilitacijskih storitev za starejše.

Prične z načrtnim uvajanjem negovalnih bolnišnic in paliativne oskrbe.

Na vseh ravneh zdravstvenega in drugega izobraževanja podpre uvajanje vsebin o osnovah gerontologije in geriatrije.

Podpre dejavnosti Inštituta za gerontologijo in geriatrijo ter drugih strokovnih ustanov za ponovno vzpostavitev potrebne gerontološke in geriatrične znanstveno-raziskovalne ter pedagoške dejavnosti in mednarodnega sodelovanja.

Čim prej v široki javni razpravi osvetli tudi druge probleme starajoče se družbe in predloži v obravnavo projekt uvedbe in razvoja sistema dolgotrajne oskrbe.

Uresničevanje nalog, ki jih je Vlada Republike Slovenije opredelila v Strategiji, naj se prek javnih razpisov omogoči različnim izvajalcem javnega ali zasebnega sektorja, ki naj si v medsebojnem partnerstvu razdelijo izvajanje posamičnih nalog. Usklajevanje aktivnosti naj prevzamejo bodisi vladne službe ali naj ga vlada poveri za to usposobljeni ustanovi. Pri tem naj bodo vključeni tudi predstavniki ustreznih nevladnih organizacij.

V Ljubljani, 14. novembra 2008

 

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje