Nasilje nad starimi ljudmi se razrašča v družinah in tudi v ustanovah, ki skrbijo in bdijo nad to populacijo pri nas in po svetu. Svetovna zdravstvena organizacija je 15. junij razglasila za svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi.
Mag. Ksenija Ramovš je direktorica Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijskega sožitja. Za uvod je predavateljica poudarila, da je v naši družbi vse več starejših ljudi, ki imajo ranjeno dostojanstvo in niso deležni spoštovanja, ki jim pripada. O tem najpogosteje ne morejo ali nimajo priložnosti govoriti. Pogosto so prav svojci tisti, ki izvajajo največ vrst nasilja nad starimi ljudmi, od fizičnega do psihičnega, ki se najpogosteje kaže kot poniževanje, izsiljevanje, grožnje, nadziranje, nasilno hranjenje, nasilno dajanje zdravil, zaklepanje, preprečevanje socialnih stikov in ekonomska odvisnost.
Občutljivost za pojav nasilja nad starejšimi smo na našem Inštitutu izostrili že pred več kot desetimi leti, ko so stekle intervizijske skupine medgeneracijskih prostovoljcev. Ti so se in se še vedno dokaj pogosto srečujejo z zaupnimi zgodbami svojih starejših družabnikov, večkrat so priča neljubim dogodkom, ki ranijo dostojanstvo starejšega človeka; na primer, kot se je to zgodilo v primeru, ko je v domu starejših občanov prišla v sobo negovalka in je sredi osebnega pogovora, starega človeka še s solzami v očeh, brez besed odpeljala v kopalnico na osebno nego.
V zadnjih osmih letih, odkar sami raziskujemo razne pojavne oblike nasilja nad starejšimi in sistematično spremljamo raziskovanje nasilja nad starimi ljudmi doma in v tujini ter primere dobrih praks, smo v gerontološki reviji Kakovostna starost objavili kar nekaj znanstvenih in strokovnih člankov na to temo.
V nadaljevanju predavanja je mag. Ksenija Ramovš predstavila tri raziskave, ki so bile izvedene na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Pri raziskavi Dogaja se njej in dogaja se mnogim. Ne bi se smelo. Raziskava o zlorabi starih ljudi v Sloveniji (Hvalič Touzery, Felicijan, 2004) sta se jasno izluščila dva dejavnika tveganja za zlorabo starih ljudi. To sta slabo zdravje starega človeka in ovdovelost ali samskost stare osebe. Prva najpogostejša oblika zlorabe, ki so jo doživljali stari ljudje je finančna zloraba, na drugem mestu je duševna zloraba in na tretjem zanemarjanje.
Raziskava Medgeneracijsko nasilje kot odgovor na spremenjene razmere v postmoderni družbi (Ramovš K.; 2004) je pokazala, da je bila žrtvam nasilnih dejanj največkrat ukradena torbica, skoraj polovica starejših ljudi je pri tem padla, četrtina od njih se je poškodovala, tako da je iskala pomoč na urgenci. Stare ljudi je praviloma huje kot kraja prizadelo nasilno dejanje samo. Počutili so se prizadete, ogoljufane, bilo jih je zelo strah in trajalo je mesece, pri nekaterih celo leta, da so se umirili. Skoraj vsi starejši, ki so prestali takšno nasilje, ne hodijo več sami ponoči po ulicah, bolj so pazljivi. Tisti, ki so bili oropani doma, pa so svoja stanovanja dodatno zaščitili, v enem primeru pa je bil poskus ropa eden od razlogov za zamenjavo stanovanja. Do zanimivih izsledkov je prišla tudi raziskava Nasilje nad starimi ljudmi: Raziskava tiskanih medijev (Tomažič, Zorč, 2007).
V zadnjem delu predavanja je Maja Rant predstavila delavnico samoobrambe »Sem varna«. Maja Rant je zaposlena na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Na inštitutu poleg drugih projektov izvaja tudi omenjeno delavnico.
IAT je leta 2006 začel sodelovati v mednarodnem projektu DAPHNE. Cilj projekta je bil raziskati nasilje nad starejšimi ženskami in organizirati delavnice za starejše ženske, kjer se usposobijo za obrambo pred nasiljem in za prenašanje znanja drugim vrstnicam. Od takrat naprej na IAT večkrat letno izvedemo to delavnico, ki pa je prilagojena našim potrebam in razmeram. Delavnica je namenjena ženskam po 50-let, ki si želijo pridobiti znanje, da se bodo znale v neprijetnih ali grozeči situaciji učinkovito in samozavestno odzvati. Ljudje s svojo telesno držo in negotovim obnašanjem okolici nehote sporočajo, da so nemočni in prestrašeni. Tako videz telesne šibkosti pogosto deluje kot sprožilec za nedovoljene telesne posege oziroma napade. Strah pred neprijetno ali nevarno situacijo pogosto še poudari ta »videz šibkosti«. S tehnikami, ki se jih naučimo na delavnici, ima vsaka ženska možnost, da spremeni to sliko nemoči v »videz moči«. Vsaka ženska se lahko nauči samoobrambe, ne glede na starost. Osnovno načelo teh tehnik je doseči maksimalni učinek z minimalnim naporom.
Na srečanjih se pogovarjajo tudi o preventivnih ukrepih in raznih pripomočkih za odvrnitev napada, o tem kako pravilno rokovati z dokumenti, denarjem, torbico.
Kot vemo se kar 90% vsega nasilja zgodi za domačimi zidovi zato na zadnjem srečanju nekaj časa posvetimo tudi tej temi. Predvsem se pogovarjamo o dobri komunikaciji ki je najboljša preventiva pred nasiljem v družini.
Tehnike za večjo varnost je potrebno redno vaditi doma, od časa do časa pa se tečajnice dobijo na osvežitvenih srečanjih.