Slovar: Revščina
Avtor: Ksenija Saražin Klemenčič
Premožna družba in revna družba soobstajata. Bogastvo ene družbe je zgrajeno na revščini druge.
Thich Nhat Hanh (2012)
Evropski svet je leta 1984 sprejel definicijo revščine, ki pravi da so revne osebe, družine ali skupine oseb tiste, katerih sredstva (materialna, kulturna in socialna) so tako omejena, da jim ne omogočajo minimalno sprejemljivega življenja v državi, v kateri živijo. Absolutna revščina pomeni pomanjkanje osnovnih dobrin, pomembnih za izpolnitev osnovnih življenjskih potreb, kot so hrana, bivališče, zdravje. Relativna revščina pa pomeni stanje pomanjkanja dobrin glede na doseženo raven blaginje v drugih družbenih skupnostih.
Med vzroki za nastanek revščine so lahko izguba dela, pomanjkanje ukrepov družbene skupnosti, da zavaruje najranljivejše skupine ljudi, na primer v obliki socialnega zavarovanja, v katero bi bili vključeni brezposelni in nezaposleni. V revščini se lahko znajdejo ljudje tudi zaradi družbene neenakosti na gospodarskem, političnem in drugih področjih.
Pogosto so revščini izpostavljeni starejši ljudje, zlasti starejše ženske. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji delež starejših ljudi pod pragom revščine in socialne izključenosti višji kot med ostalim prebivalstvom (Kump in Stanovnik, 2011). Še posebej so prizadete ženske, starejše od 65 let, ki so skupaj z nezaposlenimi ter podnajemnicami najbolj izpostavljene revščini (Mednarodni dan …, 2010).
Z revščino se sooča veliko ljudi na našem planetu, jo izkuša, si jo prizadeva odpraviti, pojasniti, nekateri pa v njej vidijo tudi nekaj koristnega. Tako je na primer ameriški sociolog Gans (1971) skušal v revščini najti pozitivni vidik, saj naj bi revščina zagotavljala zalogo slabo plačane delovne sile, ki je pripravljena opravljati umazana dela za nizko plačo. Revščina ustvarja delovna mesta za mnoge poklice, ki služijo revnim in zagotavlja status tistih, ki niso revni.