Kratek pregled vsebine in kazalo:
Povzetki, ključne besede in opis avtorjev v angleškem jeziku (summary, key words, authors):
Summary, key word, authors (pdf)
Celoten povzetek monografije v angleškem jeziku (Comprehensive summary of the monograph)
Comprehensive summary of the monograph (pdf)
Monografija Staranje v Sloveniji prinaša raziskovalna spoznanja o petindvajsetih temah staranja in medgeneracijskega sožitja. Štirinajst avtorjev, po starosti so iz vseh generacij, je v luči tujih in domačih spoznanj obdelovalo podatke velike reprezentativne terenske raziskave Potrebe, zmožnosti in stališče prebivalcevSlovenije, ki so stari 50 let in več. Raziskavo je izvedel Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Iz obilja kakovostnih podatkov so izbrali teme, ki osvetljujejo vprašanja o aktivnem in zdravem, dostojanstvenem, informacijsko, kulturno in duhovno poglobljenem staranju v luči medgeneracijskega sožitja.
Ob branju rokopisa sta sociolog, akademik prof. dr. Zdravko Mlinar, ter ekonomist, nekdanji minister, prof. dr. Vlado Dimovski, napisala svoje tehtne razmisleke, ki vsebinsko dopolnjujejo monografijo.
Kaj lahko nudi branje te knjige slovenskemu politiku ali uslužbencu državne ali občinske uprave? Pristne informacije o tem, kaj 750.000 prebivalcev Slovenije, ki so stari nad 50 let, potrebuje za svoje staranje, kaj sami zmorejo na tem področju in kaj hočejo. Pa tudi široko sodobno znanje o staranju in sožitju generacij. Slovenske politike in javno upravo namreč čaka pereča naloga oblikovati nacionalni sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo odgovarjal potrebam in zmožnostim. Čaka jih smiselno odzivanje na probleme demografske krize. Najprej pa jih čaka naloga, ki je pogoj za navedeni dve: povezati socialni, zdravstveni, prostorsko-infrastrukturni in vzgojno-izobraževalni politični in upravni resor v enovito odločanje in delovanje. Staranje in sožitje sta namreč prezahtevni nalogi, da bi jih zmogel reševati vsak posamezni resor, in preveč pomembni, da bi jih smeli prepustiti le kateremu od njih.
Pogoj za smiselno politično in upravno vodenje državne in krajevnih skupnosti pa so stvarni podatki o potrebah, zmožnostih in stališčih ljudi. Kaj nudi knjiga znanostim in strokam, zlasti socialnim, zdravstvenim, prostorsko- infrastrukturnim, informacijsko-kulturnim in vzgojno-izobraževalnim, ki so najbolj povezane s staranjem in sožitjem ljudi? In ustanovam, ki delajo na teh področjih? Nove raziskovalne podatke in spoznanja, ki nagovarjajo k premiku iz delnih k celostni gerontologiji in k celostni obravnavi človeka v njegovem vseživljenjskem poteku. Gerontologija je danes perspektivno področje mnogih ved, toda le v partnerskem interdisciplinarnem sodelovanju vseh.
Knjiga daje nova znanja in inspiracije tudi civilni družbi nevladnih organizacij. Te so družbeni amortizer in nepogrešljiv partner politiki, upravi, znanostim in strokam pri delu na področju staranja in sožitja. Nenazadnje je knjiga namenjena vsem ljudem, ki bi se radi zavestno usmerjali v sožitje s svojo in drugimi generacijami ter v lastno kakovostno starost. In to dovolj zgodaj, saj se človek ne začne starati z upokojitvijo, ampak se stara vse življenje enako hitro. Politika, javna uprava, znanosti, stroke in civilne organizacije ustvarjajo boljše ali slabše razmere za staranje in sožitje, to delati iz trenutka v trenutek v svojem vsakdanjem življenju pa mora vsak sam. Za svoje ustvarjalno staranje in sožitje potrebuje tudi sodobno znanje. Avtorji knjige so imeli pri pisanju pred očmi vzor Antona Trstenjaka, ki je znanstvena spoznanja podajal za vsakogar v razumljivi in lepi slovenščini. Naj bo ta znanstvena monografija tudi v njegov spomin ob 20-letnici Inštituta Antona Trstenjaka. In v spoštljiv spomin pionirju slovenske gerontologije, Bojanu Accettu, ki je četrt stoletja pred drugimi dojel pomen te vede za družbeni razvoj ter kot zdravnik, raziskovalec, pedagog in praktik delal v interdisciplinarni povezanosti z družboslovci in arhitekti.
Lepo je biti urednik ob tako zavzetih sodelavcih, kot so avtorji te knjige. Mladih, ki začenjajo svojo strokovno pot in so upanje, da bomo demografske naloge ustvarjalno reševali. Tistih v srednjih letih, ki v zenitu svojega življenja zdržijo tudi pripeko finančne krize. In sodelavcev, ki imajo lastne izkušnje pred- in poupokojitvenega staranja, sožitja in sodelovanja z mlajšimi. Lepe izkušnje ob raziskavi in pripravi monografije imam tudi z številnimi drugimi ljudmi, od anketarjev do tiskarjev. Vsem prisrčna hvala! Poimensko navajam pokojnega predsednika SAZU, prof. dr. Jožeta Trontlja, ki je kot predsednik etične komisije ob mnenju o tej raziskavi komentiral njeno celovitost: »Koboste podatke obdelali sami, bo ostalo še za deset doktoratov.« Res jih je. Naj bo ta monografija pobuda za nadaljnje znanstveno delo na področju staranja in sožitja v Sloveniji.