Novica: ZANIMIVE OBLIKE SODELOVANJA VEČ GENERACIJ NA DUNAJU

1. WG Melange (bivalna skupnost Melange)

Predstavnica njihove Caritas Anna Winklehner je predstavila WG Melange, sobivalno skupnost starejših. Nahaja se v novozgrajeni soseski Seestadt Aspern v predmestju Dunaja, pol ure vožnje s podzemno železnico do centra mesta. Ta bivalna skupnost zavzema celotno prvo nadstropje bloka (skupna površina nad 400 m²), ki so ga poimenovali »svetilnik«, kjer živijo pretežno mlade družine. Vstopni kriterij za stanovalce tega bloka je želja po skupnostnem bivanju, sodelovanju, solidarnosti, vzajemni pomoči. Vsak stanovalec v sobivalni skupnosti starejših ima svojo garsonjero ali enosobno stanovanje površine od 29 do 46 m², ki je prilagojeno za bivanje starejših. Skupno je osem takih enot, delijo pa si skupne prostore: osrednjo prostorno dnevno sobo, kuhinjo, jedilnico, pralnico in teraso, v okolici bloka pa so v skupni uporabi vrtički in visoke grede. Od stanovalcev se pričakuje sodelovanje v skupnih aktivnostih in vzajemna podpora. Skupnost je preudarno zasnovana, saj ima vsak stanovalec svoj zasebni prostor, skupni prostori pa vabijo k druženju, sodelovanju in skupnim aktivnostim. To skupnost uvrščamo med medgeneracijske, ker vanjo sprejemajo stanovalce v starosti od 55 let dalje; mlajši stanovalci so še zaposleni, starejši blizu 80. let pa so že desetletja v pokoju. Izkušnje iz medgeneracijskih projektov sobivanja namreč kažejo, da najbolj uspevajo skupnosti, kjer sobiva več generacij, saj tako lahko najbolj sodelujejo, se dopolnjujejo, pomagajo. V skupnih prostorih bloka je na voljo tudi savna, fitnes in soba za goste. Predstavniki Caritas z dolgoletnimi izkušnjami s tovrstnimi skupnostnimi programi obiščejo to skupnost na mesečnih srečanjih, ko se zberejo vsi stanovalci, se pogovorijo, razrešijo kak nesporazum, ki se ob takem načinu sobivanja občasno pojavi ali posredujejo v morebitnih konfliktih in seveda tudi nazdravijo ob okroglih obletnicah.
WG Melange lepo uspeva, trenutno tam biva osem starejših oseb različnih starosti, šest žensk in dva moška. Mesečna najemnina stanovanjske enote s souporabo skupnih prostorov je od 540 do 800 evrov, odvisno od kvadrature enote, obratovalni stroški so vključeni, razen stroškov za energijo.

2. Vollpension

Drugi obisk je bil v nadvse priljubljeni dunajski večgeneracijski kavarni Vollpension (https://www.vollpension.wien/), kjer je delegacijo sprejela mlada soustanoviteljica in vodja te kavarne Julia Krenmayr. Izraz »vollpension« (polni penzion) ima tako kot v slovenščini dvojni pomen; pomeni »polno pokojnino« in tudi »polni penzion«, to je namestitev s tremi obroki. Ideja je zaživela leta 2012 v glavah mladih zanesenjakov, v praksi pa so jo realizirali s pomočjo subvencij za spodbujanje socialnega podjetništva. Izhajali so iz dejstva, da hrana povezuje ljudi, slaščice pa še posebej vzbujajo pozitivne občutke in spomine na otroštvo. Z oglasom v časopisih so povabili k sodelovanju starejše, ki radi pečejo sladice in bi radi zraven še nekaj zaslužili; prijave so kmalu začele deževati. Starejši – kličejo jih babice in dedki (omas in opas) – v Vollpensionu pečejo odlične torte, kolače in drugo pecivo, pripravljajo pa tudi zajtrke in prigrizke. Lokal je okusno opremljen, z veliko nostalgičnimi kosi pohištva in starinsko dekoracijo. Pri mizah goste postrežejo natakarji različnih starosti, od študentov do sivolasih, vsi pa radi poklepetajo z gosti, tako domačini kot turisti, saj je Vollpension postal lokalna posebnost, ki ga priporoča obiskovalcem tudi dunajski turistični urad. Organizirajo tudi tečaje peke, v živo in po spletu, kar jim je pomagalo preživeti težke koronske čase. Del kavarne se lahko rezervira za zaključene družbe, po naročilu pečejo torte in jih lahko tudi dostavijo, nudijo pa tudi catering za različne naročnike, za konference, promocijska srečanja itd. Ker so zelo priljubljeni, tudi med korporativnimi naročniki (banke, farmacevtska podjetja itd.), prav s komercialnimi storitvami največ zaslužijo, dobiček pa se povrne v osnovno dejavnost, saj niso profitno naravnani. Poleg kavarne v četrtem okrožju imajo še dodatne prostore, kjer pripravljajo svoje kulinarične mojstrovine po naročilu in jih razvažajo s transportnim kombijem, simpatično poimenovanim »buhteljmobil«.

Starejši za svoje delo prejemajo plačilo, višina zaslužka je v skladu z formalnimi omejitvami glede dela upokojencev, povprečno delajo po 10 ur tedensko. V Vollpensionu je našlo svojo »drugo kariero« preko 50 starejših, ki na ta način ostajajo aktivni, vključeni v družbo, v vsakodnevnih stikih z mladimi. V intervjujih s kandidati so ugotovili, da so glavni vzroki za prijavo predvsem želja drugim pokazati svoje kulinarične spretnosti in recepte, zaradi ustvarjalnega druženja s sovrstniki in mladimi, nenazadnje pa zaradi možnosti dodatnega zaslužka, kot dodatek k nizkim pokojninam. Na ta način se starejši aktivno vključujejo v družbo, dialog med generacijami se krepi namesto vse večjega razkoraka itd. Razlogi, zaradi katerih starejši najdejo pot do Vollpensiona, so tako različni, kot so različni oni sami.

3. Wohnbuddy

Tretji obisk je bil pri organizaciji Wohnbuddy (bivalni prijatelj). Pred leti so razvili platformo https://www.wohnbuddy.com, kjer se srečujeta ponudba prostih sob v stanovanjih starejših s povpraševanjem mladih, predvsem študentov. Na podlagi podatkov, pridobljenih z uvodnimi intervjuji z interesenti in s pomočjo algoritma, ki so ga razvili prav v ta namen, poiščejo čimbolj kompatibilen par za sobivanje. A kot priznavajo koordinatorji te organizacije, je najbolj odločilen osebni pogovor, intuicija, občutek za ljudi. Vsako leto pomagajo najti bivališče preko 50 mladim, večina so študenti. Predstavnik te organizacije Manuel Schuler je poudaril, da niso agencija, ki posreduje sobe. Nudijo celostni pristop, saj so jim pomembni tudi odnosi; spremljajo sobivanje, po potrebi posredujejo, zgladijo morebitne nesporazume.

Obiskali smo upokojenega profesorja arhitekture Petra Bleierja, ki v svojem prostornem (nad 200 m²) starejšem stanovanju v centru Dunaja že desetletja po ugodni ceni oddaja sobe študentom, tudi iz tujine. Vsak najemnik ima svojo sobo, delijo pa si kuhinjo, kopalnico in dva WC-ja. Kot miren prostor za študij lahko uporabljajo tudi prostore arhitekturnega ateljeja, ki ga je prof. Bleier včasih imel v stanovanju. Pravi, da si ne predstavlja življenja brez mladih v hiši; ob skupnih večerjah se druži z njimi in z njihovimi obiskovalci, uživa v živahnih pogovorih, jim po potrebi pomaga z nasveti, a ne vsiljuje svojega mnenja, marsikaj se od njih tudi nauči. Zaveda se, da je med starejšimi prej izjema kot pravilo, ker si bolj kot družbe sovrstnikov želi družbe mladih, pogoji za uspešno sobivanje pa so odprtost, tolerantnost, predvsem pa zaupljivost do mladih, s katerimi si deli življenjski prostor.

Med ponudbami te organizacije najdemo tudi možnost bivanja mladih v domovih za starejše in v stavbah z oskrbovanimi stanovanji (Pensionisten-Wohnhaus) na Dunaju in v okolici, kjer ob prispevku za sobo ali manjše stanovanje mladi opravijo še nekaj ur tedenske pomoči ali druženja s starejšimi stanovalci. Trenutno je na njihovi spletni strani objavljenih več ponudb stanovanj za mlade v teh domovih kot je privatnih ponudb za bivanje pri starejših doma.

Opisani trije modeli medgeneracijskega sodelovanja so si med seboj različni, a imajo tudi precej skupnega. Osamljenost je velika težava številnih starejših v velikih mestih, zaradi izgube partnerja, prijateljev, oddaljenosti svojcev, selitve v institucionalno oskrbo ali zaradi fizičnih ovir, ki lahko omejijo njihove socialne stike. Posledice osamljenosti lahko vodijo v depresijo, tesnobo in nižajo kakovost življenja, hkrati pa povečujejo tveganje za številne bolezni in lahko poslabšajo simptome že obstoječih.

Starejši osebi ni lahko najti smiselne dejavnosti, zaradi katere z veselim pričakovanjem odhaja od doma nekam, kjer se bo počutil koristen, sprejet, vključen. Vollpenzion spodbuja sodelovanje med generacijami: stari in mladi skupaj, ne glede na to, od kod prihajajo in kdo so; pomembno je, da so drug do drugega spoštljivi in empatični. Med seboj se spoznavajo in se učijo drug od drugega.

Skupnostno bivanje, kot ga ponuja WG Melange, kjer pod isto streho živijo starejši več generacij, je lahko odlična rešitev proti osamljenosti; stanovalci imajo v svojih prostorih vso potrebno zasebnost, na drugi strani vrat pa so prostori, ki vabijo k druženju, sodelovanju in različnim aktivnostim s sostanovalci. Tam v praksi živijo pravilo, da je skupaj lažje biti sam.
Organizacija Wohnbuddy spodbuja sobivanje mladih in starejših, kar pa ni za vsakogar. Tako mladi najemniki sob kot starejši, ki mlade sprejmejo pod svojo streho, morajo biti dovolj tolerantni in prilagodljivi za tak način bivanja. A po besedah in izkušnjah organizatorjev lahko prednosti, ki jih prinese uspešno medgeneracijsko sobivanje, precej doprinesejo k dvigu kvalitete življenja, vključenosti v družbo in proti osamljenosti starejših.

Obisk je organizirala mednarodna pisarna mesta Dunaj v Ljubljani.

Alenka Ogrin