English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Človek se stara vse življenje. Stara se na tri načine: 1. kronološko je vsako leto starejši, 2. funkcionalno staranje občuti, ko mu v poznejši starosti pešajo sposobnosti za opravljanje vsakdanjih opravil, kar pa lahko z zdravim življenjem zelo upočasni; 3. popolnoma od njega pa je odvisno doživljajsko staranje: kako doživlja in sprejema svojo starost.

Stara se družba. Med leti 1980 in 2060 se v slovenskem in drugih evropskih narodih naglo veča delež starega prebivalstva, delež mladih ljudi pa se zmanjšuje.

Inštitut Antona Trstenjaka je slovenska nacionalna znanstvena ustanova za gerontologijo – vedo, ki se posveča staranju in starosti (grško: géron – star, prileten, siv; starec, starček, in lógos – govorjenje, beseda, pogovor, govorica). Študijsko spremlja gerontološka spoznanja in rešitve po svetu, raziskuje domače probleme in vire za njihovo reševanje, z razvojnimi programi snuje sodobne rešitve in jih uvaja na terenu. Posebej se posveča psihosocialnim, zdravstvenim, poklicnim in okoljskim vidikom gerontologije. Spoznanja in izkušnje publicira v edini slovenski gerontološki reviji Kakovostna starost.

več »

Aktualne vsebine

Spoštovanje, sodelovanje in medsebojna pomoč so temeljne vrednote človeškega obstoja in razvoja. Ljudje smo od ranih let naprej odvisni drug od drugega. V naši starajoči se družbi, ki stoji na pragu okoljske in demografske krize, je to še toliko bolj očitno.

Starejši ljudje so ena najbolj ranljivih skupin v družbi; s starostjo se praviloma krči njihova socialna mreža, pešajo jim telesne in duševne moči, pojavi se starostna onemoglost. Zato so starejši ljudje na žalost pogosto žrtve nasilja.

Nasilje nad starejšimi je lahko telesno, spolno, psihično ali čustveno, lahko je finančno ali materialno, lahko pa gre tudi za zapustitev ali zanemarjanje nekoga, ki bi potreboval pomoč. Podatki kažejo, da kar 60.000 starejših prebivalcev Slovenije doživlja nasilje.

PROMETNA VARNOST STAREJŠIH

V prometu smo vsi enaki, prometna varnost ne razlikuje glede na starost. Kot udeleženci prometa smo tako vsi soodgovorni za lastno varnost in varnost drugih, odgovornost in ogroženost pa se spreminjata glede na situacijo. Sožitje in zaupanje nikjer nista tako pomembna kot v prometu. Navkljub javnemu mnenju, starejši ne izstopajo kot povzročitelji nesreč. Tako so bili po podatkih policije v letu 2022 starejši od 65 let v Sloveniji odgovorni za slabo sedmino od nekaj več kot 18.000 nesreč. So pa starejši v prometu najbolj ogroženi, saj predstavljajo kar polovico smrtnih žrtev kot pešci in kolesarji.

A mobilnost starejših je pomembna za kakovost življenja starejših in za samo družbo, kar se kaže  v vzdrževanju samostojnosti, skrbi za osebne potrebe in širšem vključevanju v družbo, zato je zaželeno, da ostanemo mobilni čim dlje, a ob ustrezni varnosti.

Pri prometni varnosti ima človek najpomembnejšo vlogo, saj v prometu sodeluje kot voznik motornega vozila, kot kolesar, kot voznik električnega skiroja, kot pešec, lahko tudi z berglami ali na vozičku. Potrebno je spodbujanje varovalnih preventivnih dejavnikov, ki bodo omogočali ali izboljšali varno udeležbo v prometu. Namen preventivnih akcij ni izključevanje ampak varno vključevanje ter razvoj uspešnih trajnih intervencij. Vsi bomo enkrat starejši udeleženci cestnega prometa.

Sposobnosti, znanje in izkušnje

Odzivanje v prometu je odvisno od sposobnosti, znanja in izkušenj. Sposobnosti  kot so zaznavanje, gibanje in mišljenje, ki morajo delovati usklajeno, da ostanemo varni v prometu, s starostjo upadajo. Splošen upad je opazen kadar je pomembna hitrost odziva, torej hitro prilagajanje ali pozornost na podrobnosti, saj vpliva na reakcijske čase in koordinacijo rok in nog, kar se lahko kaže v prepočasni prepoznavi prometnih znakov, napačni postavitvi, drobnih trkih ipd.

Izkušenj v prometu imajo starejši običajno na pretek. Premišljenost in previdnost sta tipični lastnosti, ki sta povezani s starostjo in na različne načine nadomeščata pomanjkljivosti na račun izgube sposobnosti. V praksi je tako razlike med varnimi in nevarnimi vozniki težko opaziti.

Znanje je področje na katerega lahko najbolj vplivamo. Za varno sodelovanje v prometu je potrebno znanje posodabljati, saj so se sčasoma spremenili prometni predpisi, infrastruktura, tudi vozila niso več ista kot pred desetletji.

Vozniki (čim več, čim dlje)

Populacija starejših voznikov se veča. Izpit za avto je sredstvo za vzdrževanje neodvisnosti in pogosto tudi vir samospoštovanja. Po podatkih Agencije za varnost v prometu je dobra četrtina (360.000) voznikov starejših od 61 let, številka pa samo še narašča. Cilj nacionalnega programa mobilnosti je, da čim več starejših čim dlje ostane mobilnih.

Kot vozniki so starejši običajno previdnejši, kar se kaže v počasnejši defenzivni vožnji. Prav počasnost je tudi glavni vir nesreč, a so te nesreče lažje, vendar lahko ovirajo pretočnost v prometu in  sprožajo napake pri drugih voznikih.

 Upad sposobnosti običajno nadomeščajo ali prekrivajo z izkušnjami. Vozijo krajše razdalje, po stranskih poteh in na poznanih relacijah, zato redko naletijo na novosti. Radi imajo križišča s semaforji, kjer je prometni režim jasen. Izogibajo se situacijam kjer je pomembna hitrost in so pod časovnim pritiskom, a nepredvidenim situacijam se ne da popolnoma izogniti.

Pri starejših voznikih je največ potenciala za izboljšave na področju znanja. Izkušnje v mnogo primerih pomeni, da so vozniki že preko 40 let, vmes pa znanja niso posodabljali. V tem času pa so se spremenila  pravila, infrastruktura, prometni znaki in tudi notranjost vozila. Za varnost je potrebno sodobno znanje. A mobilnost ne predstavljajo samo avtomobili.

Kolesarji

Kolesarjenje s starostjo pridobiva na pomenu, tako z vidika ohranjanja neodvisnosti, trajnostne mobilnosti kot zgolj za ohranjanje zdravja in sproščanje.

Kolesarjenje je izvrstna vadba tako za telo kot duha. Redno kolesarjenje vpliva na mišično moč, vzdržljivost in pretok krvi, prav tako pa ohranja ali izboljšuje pomnjenje, načrtovanje in sklepanje. Prednost kolesarjenja je tudi, da minimalno obremenjuje večino sklepov, ki se obrabljajo pri malce zahtevnejši hoji ter omogoča optimalno prilagajanje sposobnostim. A s starostjo je procesiranje informacij počasnejše in telo je manj odporno na poškodbe, zato med kolesarji in pešci možnost poškodb z leti narašča ne glede na to, ali so povzročitelji ali žrtve nesreče.

Ne glede na to ali greste samo do bližnje trgovine ali načrtujete kolesarski izlet je pomembno, da pred odhodom realno ocenite svoje sposobnosti. Če ste utrujeni ali se ne počutite najbolje, potem ne sedajte na kolo. Tudi kadar se dobro počutite ni priporočljivo začeti z največjimi napori. Če imate radi izzive in želite kolesariti na daljše razdalje ali v hrib, razmislite o nakupu električnega kolesa, ki vam bo v veliko pomoč. Raziskave kažejo, da vozniki električnih koles kolesarijo več, v poznejšo starost in poročajo o več pozitivnih učinkih. Ne pozabite na vodo. Predvsem pa pazite na svojo varnost, zato poskrbite, da je kolo v tehnično brezhibnem stanju, nosite čelado, uporabljajte kolesarske steze kadar je možno, z različnimi pripomočki bodite vidni v prometu, ter se izogibajte vožnje ponoči.

Pešci

Hoja je značilna predvsem za urbano okolje. Vsakodnevna hoja podaljšuje neodvisnost in zavira nastanek različnih bolezni. Starejši v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami največ prehodijo. Nekaj tega je nuja, a veliko ljudi dejansko radi hodijo. Hoja vpliva na kondicijo, dobro počutje in sprehodi pogosto potekajo v družbi. S starostjo hoja pridobiva na pomenu, tako iz zdravstvenih razlogov kot iz vidika trajnostne mobilnosti. A starejši so v prometu najbolj ogroženi ravno kot  kolesarji in pešci.

Tudi pri pešcih gre za povečanje nesreč na račun nezavedanja lastnih sprememb, upočasnjenosti, slabšega vida in sluha. Zavedanje sprememb v psihofizičnih sposobnosti je lahko dolgotrajen proces. Starejši pešci sebe na zaznavajo kot slabše opremljene za promet. Bojijo se slabih cest in pločnikov, ne pa prečkanja cest, ker to počnejo že celo življenje, a ravno tu je nesreč največ.

V starosti je težje pešačiti, zato je pomemben koncept hodljivosti, ki je ključni del načrtovanja mest. Gre za značilnost za staranje primernega urbanega okolja. Občine čedalje več vlagajo v izboljšanje infrastrukture za pešce, saj je to pomemben vidik prometa. Predvsem pa na varnost pešcev najbolj vpliva celostni pristop, ki vključuje različne vidike kot so vidnost, vzdrževanje kondicije ter poznavanje predpisov.

 Splošna priporočila    

•          Za maksimalno varnost v prometu je potrebno sodelovanje vseh, ki imajo opravka starejšimi: Svet za preventivo in varnost v prometu, policija, društva upokojencev in druge organizacije starejših, zdravstvene in socialnovarstvene organizacije ter druge zainteresirane nevladne organizacije.

•          Občine lahko veliko naredijo na področju infrastrukturnih vlaganj že s samim vzdrževanjem in upravljanjem. Steze za pešce in kolesarje, nočna vidljivost, tudi dovolj široka parkirna mesta

•          Spodbuja naj se uporaba javnih prevoznih sredstev, če je to le mogoče, še posebej izven mest, kjer je ponudba prevoznih možnosti omejena in tudi taksijev ni. Tam lahko pride v poštev sopotništvo (prevozi.org) ali brezplačni prevozi za starejše, kot sta pobudi Prostofer in Sopotniki, ki jih omogočajo posamične občine.

•          Potreben je dodelan sistem, ki bi lahko starejše z zdravstvenimi težavami sistematično izločal iz prometa.

•          V razpravo o oblikovanju prometne infrastrukture morajo biti vključene vse generacije.

Kaj lahko sami naredimo za varnost v prometu?

•          Obnavljajmo znanje in novosti v prometu

Da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, so na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Rdečim križem Slovenije in drugimi, pripravili projekt »SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU«. Organizirajo brezplačne PREVENTIVNE  delavnice in usposabljanja po vsej Sloveniji. V okviru tega izvajajo tudi svetovalne vožnje. Več na povezavi.

https://www.avp-rs.si/projekt-sozitje-in-predvideni-termini-dogodkov/

•          Redno preverjajmo sposobnosti vožnje ter obnavljajmo spretnosti

Verjetno bi vsi rajši ugotavljali zmanjšanje določenih sposobnosti v kontroliranem okolju in ne sami na cesti, ko je to lahko že prepozno. V ta namen so na voljo plačljivi tečaji varne vožnje, ki jih nekatere zavarovalnice sicer pokrivajo.  Na poligonu oz. centru varne vožnje Vransko AMZS organizira 5 urna usposabljanja, kjer se lahko udeleženci preizkusijo v običajnih in zahtevnejših prometnih razmerah.

https://www.amzs.si/cvv/starejsi-vozniki

•          Spremljajmo spremembe v doživljanju in sposobnostih

Staranje je proces poln sprememb. Nekatere sposobnosti upadejo, spet druge naraščajo in

pomembna je samokritičnost glede svojih sposobnosti in zdravstvenega stanja. Če so sposobnosti zmanjšane, še ne pomeni, da so v celoti izgubljene. V začetnih stadijih izgubljanje sposobnosti opazijo samo starejši sami, a redki si to priznajo in se sprijaznijo z alternativami. Sprejemanje telesnih in duševnih sprememb je odvisno od osebnosti in okolja. Pomembna je odgovornost do sebe in drugih. Kdor sprejema svoje staranje, bo lažje sprejel tudi tovrstne spremembe.

Ker se starejši pogosto ne zavedajo upada sposobnosti, je tu ključna vloga prijateljev in svojcev. Svojci spremembe v sposobnostih pogosto opazijo, a iz različnih razlogov načnejo pogovor na to temo šele takrat, ko jih začne resno skrbeti. Če nekdo prekomerno pije, bi mu večina odsvetovala vožnjo z avtomobilom ali kolesom (morda celo hojo). Zakaj bi torej ostali tiho, če opazite, da nekdo ni več varen udeleženec prometa? Pravice so pomembne, a le ob primernih sposobnostih. Zato pazite nase, na druge družinske člane in ostale. Nihče ne zmore vsega sam. Pomoč je moč v nemoči.

Projekt PROCAREFUL - PRO.active CARE F.or U.sers L.ife podpira program Interreg CENTRAL EUROPE s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vodi I.S.R.A.A. (Italija) v partnerstvu z osmimi partnerji iz Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Italije, Poljske, Slovenije in tremi pridruženimi partnerji iz Italije in Slovenije. Projekt traja 3 leta.

Cilj projekta PROCAREFUL je razviti inovativni model hibridnih storitev oskrbe na domu za podporo neodvisnega življenja starejših in ranljivih oseb, ki potrebujejo oskrbo, z izkoriščanjem prednosti digitalizacije.



STAROSTI PRIJAZNA MESTA IN OBČINE

Povezava do strani in posameznih občin

T.A.A.F.E. - NAPROTI STAROSTI PRIJAZNIM SKUPNOSTIM NA PODROČJU ALP

logo TAAFE

Povezava do strani projekta

Projekt Na kmetijo!

logotip Na kmetijo

Povezava do strani projekta

Erasmus+ projekt SHES ˝Ekonomija delitve za starejše˝ (Sharing economy for seniors)

logotip SHES

Povezava do strani projekta

RAZISKAVE

Stališča, potrebe in zmožnosti prebivalcev Republike Slovenije v starosti nad 50 let na področju zdravja in socialnega funkcioniranja, 2010-2013: Analiza

Tečaj za neformalne oskrbovalce - evalvacija tečaja in metode: Informal Carers Training: In-group Social Learning as an Effective Method for Quality Care Empowerment, 2019: Članek

Bojan Accetto

Accetto
© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje