English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Človek se stara vse življenje. Stara se na tri načine: 1. kronološko je vsako leto starejši, 2. funkcionalno staranje občuti, ko mu v poznejši starosti pešajo sposobnosti za opravljanje vsakdanjih opravil, kar pa lahko z zdravim življenjem zelo upočasni; 3. popolnoma od njega pa je odvisno doživljajsko staranje: kako doživlja in sprejema svojo starost.

Stara se družba. Med leti 1980 in 2060 se v slovenskem in drugih evropskih narodih naglo veča delež starega prebivalstva, delež mladih ljudi pa se zmanjšuje.

Inštitut Antona Trstenjaka je slovenska nacionalna znanstvena ustanova za gerontologijo – vedo, ki se posveča staranju in starosti (grško: géron – star, prileten, siv; starec, starček, in lógos – govorjenje, beseda, pogovor, govorica). Študijsko spremlja gerontološka spoznanja in rešitve po svetu, raziskuje domače probleme in vire za njihovo reševanje, z razvojnimi programi snuje sodobne rešitve in jih uvaja na terenu. Posebej se posveča psihosocialnim, zdravstvenim, poklicnim in okoljskim vidikom gerontologije. Spoznanja in izkušnje publicira v edini slovenski gerontološki reviji Kakovostna starost.

več »

Aktualne vsebine

Čezmejna primerjalna študija socialno varstvenih storitev za starejše osebe je del projekta STAR – Starost brez meja, ki se izvaja v sklopu  Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška 2014-2020.

Prvi del študije (točki 2 in 3) prikaže sodobne oblike institucionalne in izven institucionalne dolgotrajne oskrbe v Evropi, zlasti z vidika njegove finančne, kadrovske in humane vzdržnosti v času naglega večanja starega prebivalstva in potreb po dolgotrajni oskrbi. To je tudi cilj sodobnega evropskega trenda deinstitucionalizcije. Prikazani so naslednji programi: prilagajanje stanovanj za življenje v času pešanja moči, pomoč na daljavo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), socialna oskrba na domu, zdravstvena oskrba in nega na domu, razbremenilna pomoč družinskim oskrbovalcem, njihovo usposabljanje za oskrbovanje in za komuniciranje z oskrbovancem, dnevna in nočna oskrba, izobraževalne počitnice za družinske oskrbovalce in oskrbovance, preselitev v oskrbovano stanovanje, nastanitev v oskrbniški družini, dom za stare ljudi, krepitev sosedske in prostovoljske pomoči pri oskrbi ter hospic. Sledi prikaz sodobnega krajevnega medgeneracijskega središča, ki je model za povezano delovanje vseh oskrbovalnih programov v kraju ter za njihovo povezanost s programi za zdravo staranje in krepitev medgeneracijske solidarnosti.

 

Drugi del študije (točki 4 in 5) prikazuje najprej sedanje stanje dolgotrajne oskrbe in pomoči za kakovostno staranje na področju čezmejnega projekta STAR, to je na Reki in v Primorsko-goranski županiji na Hrvaškem ter v Občini Hrpelje-Kozina v sodelovanju z Obalnim domom upokojencev v Kopru v Sloveniji. Zadnji del študije so raziskovalni rezultati o potrebah in razvojnih možnostih dolgotrajne oskrbe in aktivnega staranja na tem področju. Pri tem so izpostavljeni nekateri delujoči primeri dobre prakse, npr. na Reki prizadevanje Doma za starije osobe Kantrida za sodobno notranjo in zunanjo deinstitucionalno oskrbo, v Občini Hrpelje-Kozina pa aktivna pripravljenost javnih političnih, upravnih in strokovnih služb ter civilnih organizacij za sodelovanje pri reševanju problematike staranja.

 

Link na študijo!

Čezmejni projekt z naslovom Starost brez meja - STAR je sofinanciran v sklopu čezmejnega programa INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška 2014-2020 v okviru 3. prednostne osi: Zdrava, varna in dostopna obmejna področja. V prvem roku je bilo od 91 prijav odobrenih le 5 projektov, med njimi tudi projekt STAR.

  • Saša Likavec Svetelšek (županja Občine Hrpelje-Kozina)

Zadnjega dne v avgustu smo bili obveščeni, da je projekt STAR prijavili na javni razpis Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška za obdobje 2014-2020, odobren. Na to smo še posebej ponosni, saj je v prvem roku od 91 prijav bilo odobrenih le 5 projektov. V projektu, poimenovanemu Starost brez meja ali skrajšano STAR nas kot pridruženi partner podpirata tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter hrvaško Ministarstvo Socijalne Politike i Mladih. Projekt, ki bo trajal 2 leti, je težak dobrih 700.000 €, sofinanciran pa bo v znesku skoraj 606.000 €.

Glavni cilj projekta STAR je okrepitev partnerstva za razvoj novih oblik in nadgradnja obstoječih programov deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe starejših oseb ter njihovega čim daljšega samostojnega življenja v domačem okolju.

Projekt STAR obravnava skupne izzive:

  • staranje prebivalstva
  • neenakost pri dostopu do socialnih storitev in
  •  nizko stopnja učinkovitosti oz. neizkoriščenega potenciala socialno varstvenih institucij za čezmejno sodelovanje.

In ravno s čezmejnim sodelovanjem bomo preko medsebojne izmenjave dobrih praks omogočali pravočasno in učinkovito obvladovanje problematike staranja in dolgotrajne oskrbe.

Glavni dosežki projekta bodo tako Čezmejni program razvoja deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe, strokovno izobraževanje socialnih formalnih in neformalnih oskrbovalcev ter pilotna izvedba dveh inovativnih oblik dolgotrajne oskrbe (ustrezno opremljen dnevni center za starejše osebe v naši občini ter gospodinjska skupina na Hrvaški strani, katerih koristniki bodo socialni oskrbovalci dolgotrajne oskrbe, lokalne uprave in seveda starejše osebe, katerim bo omogočeno čim daljše samostojno bivanje v domačem okolju, socialna vključenost v družbeno dogajanje in posledično izboljšanje kakovosti življenja.

Naj povem, da ta projekt za Občino Hrpelje-Kozina predstavlja veliko pridobitev. Naša občina ima razpršeno in redko poseljenost, pa tudi starostna struktura je v primerjavi s slovenskim povprečjem neugodna, kar pomeni, da veliko starejših občanov živi v oddaljenih vaseh. 

Z dnevnim centrom v naši občini, ki bo sicer deloval pod okriljem Obalnega doma upokojencev Koper, bi tako starostnikom omogočili socialne stike in možnost kvalitetnejšega preživljanja vsakdana.

Projekt STAR je obenem tudi 1. evropski projekt za OHK, v katerem smo vodilni partner, kar nas izjemno veseli. Projekt nam je dal pozitiven vzgon, zato si želimo sodelovati in seveda biti uspešni še v veliko projektih, saj lahko na ta način uspešno pripomoremo k razvoju naše občine na različnih področjih.

 

  • Arijana Cengle (Obalni dom upokojencev Koper)

V ODU Koper se skušamo čim bolj približati potrebam posameznikov, ki živijo v domu ali v domačem okolju ter jim zagotoviti različne oblike pomoči. Dom sledi procesu deinstitucionalizacije, s katerim se institucionalizirane življenjske dejavnosti vračajo v življenje in sožitje celotne skupnosti. V Domu imamo vizijo za vzpostavitev dnevnega varstva, vzporedno pa vzpostavljamo gospodinjske skupine, v katerih je poudarek na premiku nege in oskrbe od medicinskega modela v socialni model, kjer je v ospredju človek kot socialno bitje. V ospredju so odnosi, počutje in kakovostno bivanje, kar omogoča dostojno življenje. Omenjeno vizijo želimo nadgraditi s pomočjo čezmejne izmenjave dobrih praks ter izobraževanji zaposlenih. Pridobljena znanja bi uporabil v pilotnem projektu vzpostavitve Dnevnega centra za starejše v Občini Hrpelje-Kozina.

Pilotno bo vzpostavljen ustrezno opremljen Dnevni center na lokaciji občine Hrpelje-Kozina za 10-15 starejših oseb. V Dnevnem centru bodo potekale različne aktivnosti, skladno z novimi koncepti dela in po vzoru uspešno delujočih klubov doma upokojencev Kantrida, kjer bo v ospredju uporabnik, njegove želje in potrebe. Aktivnosti bodo segale na več nivojev, in sicer tako na vzdrževanje in obnavljanje telesnih in psihičnih sposobnosti, preko vodene telesne aktivnosti in vzdrževanja besednega zaklada, kot tudi aktivnosti za ohranjanje intelektualnih sposobnosti z namenom izboljševanja in ohranjanja psihofizične kondicije. Program dela je tako usmerjen v zagotavljanje varnega, konstantnega ter prijaznega okolja. V ta namen bo dodatno usposobljenih 5 strokovnih delavcev. Uporabnikom bodo ponujene tudi namenske aktivnosti (priprava jedi, izdelovanje drobnih predmetov, itd.), kulturno-razvedrilne dejavnosti, terapija s pomočjo psa.

Vzporedno bi se vzpostavljala tudi storitev varovanja na daljavo, ki poteka s pomočjo telekomunikacijske tehnologije (24 ur na dan, vse dni v letu). Na ta način se starejše želi podpreti v prizadevanju za čimbolj samostojno in zdravo življenje doma.

Pozornost pa bo namenjena tudi svojcem uporabnikov preko informiranja o organizaciji dela ter organiziranju skupnih srečanj z uporabniki. Po zaključku pilotne aktivnosti bo strokovno osebje izdelalo poročilo o izvedenem pilotu, ki bo vsebovalo tako prednosti kot predloge za morebitno izboljšanje sistema dolgotrajne oskrbe.

 

  • Tina Lipar (Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje)

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je bil ustanovljen leta 1992 in je edini slovenski inštitut za to področje. Inštitut je usmerjen interdisciplinarno, zanj pa je značilna neločljiva povezanost med praktičnim delom z ljudmi na terenu, raziskovanjem in poučevanjem po načelu, da teorija izhaja iz prakse.

V letošnjem letu izdajamo 19. letnik znanstvene in strokovne revije Kakovostna starost, v kateri objavljamo izsledke raziskav in najnovejša spoznanja s področja starosti, staranja prebivalstva, dolgotrajne oskrbe in medčloveških odnosov. Omenjena revija je bogat vir primerov dobrih praks in spoznanj s področja socialnovarstvenih storitev in deinstitucionalizacije v svetu, kar bomo kot teoretično podlago s pridom uporabili tudi v projektu STAR.

Inštitut bo namreč v okviru omenjenega projekta izvedel čezmejno primerjalno študijo socialnovarstvenih storitev, ki bo osnova za oblikovanje Čezmejnega programa razvoja deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe.

V nadaljevanju projekta pa bodo naše aktivnosti usmerjene v praktično izvedbo 3 usposabljanj, in sicer bomo na vsaki strani meje usposobili 1 organizatorja mreže, 20 prostovoljcev in 20 družinskih oskrbovalcev . Organizator mreže, bo verjetno nekdo izmed zaposlenih strokovnih delavcev v domu upokojencev, ker je pomembno, da dobro obvlada sodobna gerontološka in medgeneracijska spoznanja. Usposobljen organizator je namreč »lokomotiva« pri reševanju nalog starajoče se družbe v kraju, je usposobljen za organiziranje in uvajanje primernih programov za kakovostno starost in lepše sožitje v kraju in s tega vidika tudi ključen člen za zagotavljanje trajnosti projektnih rezultatov.

Naša naloga bo tudi usposabljanje prostovoljcev za povezovanje generacij in zmanjševanje socialne izolacije starejših ljudi. Na tem področju imamo dolgoletne izkušnje; namreč, v dveh desetletjih smo z enoletnimi tečaji usposobili nad 2000 prostovoljcev za medgeneracijsko druženje s starim človekom, in vodenje medgeneracijskih skupin za kakovostno staranje.

Na koncu pa naj omenim še tečaj za družinske oskrbovalce, torej  ljudi, ki doma oskrbujejo starega, bolnega ali invalidnega družinskega člana. Družinska oskrba svojca je namreč pomembna in zelo zahtevna življenjska naloga – takšen tečaj pripomore k temu, da to nalogo lažje in bolje opravimo.

 

  • Marija Maras (Dom starijih osoba »Kantrida« Rijeka)

Dom za starejše osebe „Kantrida“ Rijeka nudi skrb za starejše z možnostjo namestitve 405 oseb, skupaj z drugimi zunanjimi storitvami, s katerimi skrbimo še za dodatnih 450 oseb na njihovih domovih, in sicer prek 6 klubov za starejše, z dostavo hrane, s pomočjo na domu in nudenjem alarmnega klicnega sistema Halo-pomoč.

Ustanoviteljica doma je od leta 2002 Primorsko-goranska županija, s pomočjo katere je bil začet proces preobrazbe Doma v dom četrte generacije, v skladu z evropskimi trendi s področja nudenja skrbi za starejše osebe. Naš Dom je na Hrvaškem eden izmed prvih razvil sistem pomoči na domu in sistem Halo-pomoč za starejše osebe, ki živijo v lastnem gospodinjstvu.

Od leta 2015 smo imetniki normative E-qualin – evropskega standarda kakovosti skrbi za starejše osebe.
Od leta 2011 delamo na razvoju sodelovanja s strokovnjaki in ustanovami iz Slovenije, in to na področju skrbi za starejše osebe, s posebnim poudarkom na vzgoji in praktični izmenjavi izkušenj.

Glede na to, da je glavna smernica delovanja Doma prav kontinuirani razvoj prek sprejemanja modelov evropske dobre prakse, smo prek sodelovanja v projektu STAR videli priložnost za nadaljnje učenje in izpopolnjevanje z izmenjavo izkušenj z našimi kolegi iz Slovenije, s katerimi si delimo številne skupne točke pri vsakdanjem delu in izzivih v prihodnosti. Naš cilj je, da s tem projektom nadaljujemo začeti proces preobrazbe v dom četrte generacije z vzpostavitvijo še ene nove stanovanjske skupnosti v domu ter z izmenjavo izkušenj in nadgradnjo izveninstitucionalne oblike skrbi.

Dom Kantrida želi s krepitvijo partnerstva prek STAR-a, kot projektni partner 4, posodobiti skrb za starejše osebe z novimi modeli dela in prispevati nekaj koristnega neposrednim uporabnikom v projektu ter celotni skupnosti, starejšim osebam zagotoviti vključenost in družbeno sodelovanje, krepitev za samostojno življenje v domačem okolju ter izboljšanje kakovosti življenja. Prek projekta STAR želimo razviti trajnostno strukturo čezmejnega sodelovanja ustanov, lokalnih uprav in uporabnikov socialno-varstvenih storitev.

 

  • Vinko Štimac (Primorsko-goranska županija)

Primorsko-goranska županija je ena izmed 20 enot regionalne samouprave v Republiki Hrvaški, hkrati pa ena izmed najbolj razvitih regij. Kot obmejna županija smo vedno odprti za sodelovanje z regijami in lokalnimi samoupravami iz sosednih držav, v tem primeru iz Republike Slovenije. V projekt STAR-Starost brez meja smo se vključili na predlog in poziv Doma starejših občanov „Kantrida“, ki smo ga smo ustanovili leta 2002.

Županija ima pomemben vpliv na razvoj vseh oblik skrbi za starejše na regionalni ravni, skupaj smo ustanovili že štiri domove za starejše osebe. Kot ustanovitelje nas zanima nadaljnji razvoj naših domov, s sodelovanjem v projektu STAR pa smo videli priložnost, da Dom „Kantrida“ prek sodelovanja s kolegi iz Slovenije izboljša začeti proces preobrazbe v t. i. dom četrte generacije, in sicer z vzpostavitvijo še ene, nove stanovanjske skupnosti v domu. Županija sodeluje v projektu kot partner, njene konkretne obveznosti pa se nanašajo na promocijo projekta prek tiskovin (letaki, plakati ipd.) ter organizacijo zaključne konference o izvedbi projekta.    

 

 

Delovni sklop Izobraževanje in usposabljanje za deinstitucionalizirano dolgotrajno oskrbo sestavljajo 4 aktivnosti:

- Interno izobraževanje;

- Izobraževanje družinskih oskrbovalcev;

- Izobraževanje prostovoljcev;

- Izobraževanje organizatorjev mrež.

Inštitut Antona Trstenjaka je zadolžen za implementacijo treh: za družinske oskrbovalce, za prostovoljce in za organizatorje mreže.

 

Usposabljanje za družinske oskrbovalce

Predvideno je usposabljanje družinskih oskrbovalcev (20 v Občini Hrpelje-Kozina in 20 v Primorsko goranski županiji) z namenom krepitve sistema neformalne dolgotrajne oskrbe. Usposabljanja se bodo začela v jeseni 2017, predvidoma pa bodo v istem letu tudi končana.

Po končanem izobraževanju je preddvidena organizacija 2 srečanj neformalnih oskrbovalcev, ki bosta trajala 2-3 dni vsako za izmenjavo izkušenj. Po končanem usposabljanju se bodo družinski oskrbovalci še naprej srečevali enkrat mesečno v klubih svojcev za izmenjavo izkušenj, nudenje opore in pomoči.

Več: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/projekti/28.html

 

Izobraževanje prostovoljcev

Preddvideno je izobraževanje prostovoljcev, ki nudijo socialno varstvo in pomoč starejšim osebam na domu in so poglavitne figure še predvsem za tiste osebe, ki nimajo svojcev oz. svojci ne živijo v njihovi neposredni bližini. cilj aktivnosti je povečanje dostopnosti socialnih storitev izoliranim starostnikom, ki se soočajo z oasmljenostjo in socialno izključenostjo, še predvsem tistim iz obrobnih območij.

Preddvideno je izobraževanje dveh skupin; 1 v Občini Hrpelje-Kozina in 1 na Reki. Vsaka skupina bo sestavljena iz 20 prostovoljcev.

Po končanem izobraževanju bodo imeli prostovoljci možnost sodelovanja v intervizijskih skupinah za izmenjavo izkušenj in reševanje težav.

Več: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/sozitje/projekti/5.html

 

Izobraževanje organizatorjev mreže

Cilja aktivnosti je izobraževanje za organizatorje krajevnih mrež programov za kakovostno starost. Organizator mreže skrbi za razvoj krajevne mreže programov za kakovostno starost. Znotraj te mreže se nahajajo številni programi, ki podpirajo deinstitucionalizacijo. Poleg tega bo orgnazirator mreže usposobljen, da vzdržuje, dopolnjuje in razvija mrežo tudi po zaključku projekta.

 

 

Čezmejni strokovni odbor je srce in glava projekta STAR s strokovnega vidika. Člani strokovnega odbora so bili izbrani v sodelovanju vseh partnerjev projekta. Inštitut Antona Trstenjaka je podal smernice, ostali partnerji pa so potem izmed strokovnjakov, ki delujejo na področju dolgotrajne oskrbe, političnih predstavnikov, predstavnikov nevladnih organizacij, ki delujejo na programskem območju, predstavnikov oskrbovalnih ustanov in predstavnikov oskrbovalcev in oskrbovalcev, predlagali ustrezne kandidate.

 

 

Kandidati za člane Čezmejnega strokovnega odbora so se prvič sestali 7. 12. 2016 v prostorih Občine Hrpelje-Kozina. Dnevni red sestanka je bil naslednji:

1. Potrebe in možnosti po deinsticionalizaciji dolgotrajne oskrbe v EU in naših regijah;

2. konstituiranje in medsebojna seznanitev članov odbora;

3. naloge odbora v projektu.

Po krajšem predavanju, ki ga je o dolgotrajni oskrbi in deinstitucionalizaciji, pripravil dr. Jože Ramovoš, so se kandidati za člane Odbora predstavili. Vsak je povedal, kaj je po izobrazbi, s čim se službeno ukvarja in še na kratko predstavil organizacijo, v kateri dela. Na koncu sestanka smo začrtali še nadaljne naloge in odgoornosti v okviru Odbora.

Ob koncu srečanja dr. Ramovš prisotne pozove, da naj vsak pove eno novo misel o tem, kaj bi bilo v tem projektu dobro ustvariti. Pa tudi, ali se spomnijo še katerega človeka, ki bi bil dober, da v tem projektu Star nekaj doda, ko bomo delali študijo/program.

 

 

 

 

 

Ko ostareli starši potrebujejo vašo pomoč

Prispevek o družinskih oskrbovalcih, objavljen v soboto, 11. 1. 2014, v časopisu Žurnal24 (str. 40 in 41).

Klik na prispevek!

Starosti prijazna Ljubljana

Kliknite na sliko za prenos znanstvene monografije Starosti prijazna Ljubljana v pdf obliki.

Starosti prijazna Ljubljana

Bojan Accetto

Accetto
© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje