English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Človek živi z drugimi ljudmi v družini, službi, osebni družbi in v širši skupnosti. Lepo sožitje z ljudmi je največji kos njegove življenjske sreče in grdo sožitje največji kos človeških stisk. Zboljšanje sožitja lahko pričakujemo samo od enega človeka na svetu: od samega sebe. Če druge silimo v lepše vedenje do nas, že s tem sožitje z njimi poslabšujemo. Naše vedenje do drugih je odvisno od tega, kako jih doživljamo in koliko znamo upravljati svoje komuniciranje in vedenje do njih; naše doživljanje ljudi in komuniciranje z njimi pa je odvisno od nas, zato se lepšega sožitja lahko naučimo.

DružinaMedgeneracijska povezanostMedgeneracijsko druženje

Medgeneracijsko sožitje je sožitje med mlado, srednjo in tretjo generacijo ali rodom. Mladi rod so ljudje od začetka življenja do samostojnosti (zaposlitev, prvi otrok), upokojitev je povprečna zgornja meja srednje generacije, ki nato preide v tretjo. Kakovost staranja in starosti je zelo odvisna od kakovosti sožitja med generacijami.

Inštitut Antona Trstenjaka medgeneracijsko sožitje raziskuje, zlasti pa se posveča razvijanju in izvajanju praktičnih antropohigienskih programov za učenje lepšega sožitja v vsakdanjem življenju.

več »

Aktualne vsebine

  • Anamarija Kejžar in dr. Nika Jenko (2020). Vsak dan znova, knjiga o demenci. Didakta

Priročnik Vsak dan znova na sistematičen način prikaže vse, kar bi morali vedeti o demenci, življenju z demenco in njeni preventivi. Knjigo, polno napotkov in dejstev, spremljajo tudi kratke in iskrene izpovedi oseb z demenco, svojcev in oskrbovalcev, ki bodo še kako znane in hkrati v pomoč vsem, ki se z boleznijo na kakršen koli način soočajo tudi sami.

  • Neva Železnik (2016). Temne sence demence. Forma 7

Avtorica  v  knjigi brez olepševanja opiše svojo izkušnjo z mamo, ki je imela demenco.  Ker o demenci predava po Sloveniji, je vanjo vključila tudi vse tisto, kar je na njenih predavanjih poslušalce najbolj zanimalo: kako prepoznati demenco, kdaj napisati oporoko, kdaj zaprositi za paliativno pomoč. Poleg njene izkušnje boste lahko v knjigi prebrali še šest izpovedi oseb z demenco, da boste izvedeli, kako to bolezen doživljajo bolniki sami. Tem izpovedim je dodala še pogovor z dvema svojcema, ki imata eden ženo, druga pa moža z alzheimerjevo boleznijo.

  • Neva Železnik (2012). Adijo, grem domov. Forma 7

Ko je za revijo Viva Neva Železnik napisala svojo resnično zgodbo z o življenju z mamo, ki je imela demenco, so jo bralci prosili, naj napiše knjigo o tej bolezni in nastala je Adijo, grem domov. Prva naklada je bila prodana v nekaj mesecih, kar ni bilo presenečenje, saj je bila knjiga prvi slovenski priročnik o tem, kako Slovenci doživljajo svojce z demenco, na kakšne probleme naletijo pri oskrbovanju ter kako jih rešujejo.

  • Tanja Mlakar (2014). Vsiljivka v družini. Družina

Mančina mama se začne čudno obnašati, vse bolj je pozabljiva in dogodke si napačno razlaga. V življenje razširjene družine se prikrade vsiljivka – Alzheimerjeva bolezen, demenca. Manca mora zdaj bolj kot prej skrbeti za vse bolj onemogle starše, zaradi česar je prizadeta njena družina: mož in odraščajoči hčerki. Vsak se mora odpovedovati samemu sebi za dobro drugega. Soočajo se tudi z vprašanjem, ali naj dajo starše v dom za ostarele.
Zgodba, ki je napisana po resničnih dogodkih, realistično prikazuje, kako se svojci dementnega bolnika soočajo s to hudo boleznijo. Vsiljivka v družini prinaša pomembno sporočilo o smislu trpljenja in o ljubeči skrbi za starejše.

  • Arno Geiger (2012). Stari kralj v izgnanstvu. Mladinska knjiga

Arne Geiger je v knjigi strnil portret svojega očeta in Alzheimerjeve bolezni, ki ga je prizadela in oropala stika z resničnostjo. Roman ni le pisateljeva osebna izpoved, je tudi koristen priročnik za svojce dementnih bolnikov in njihove skrbnike, saj jih bo obogatil s številnimi izkušnjami. Ganljiva, pretresljiva in hkrati duhovita zgodba bralcu prinaša sporočilo, da lahko tudi človek z Alzheimerjevo boleznijo ohrani človeško dostojanstvo.

  • Astrid van Hulsen (2010). Zid molka. Firis Imperl

Knjiga je razdeljena na 4 večja poglavja z naslovi Demenca, Validacija po Naomi Feil, Skupinska validacija in Najbolj razširjene metode dela z dementnimi. Vsako od le-teh je razdeljeno na več krajših podpoglavij. V uvodnem poglavju je natančno opisano, kaj demenca je, njene oblike, katere simptome povzroča in na kaj moramo biti pozorni.

Metodo validacije za delo z dementnimi ljudmi je razvila Naomi Feil, ameriška gerontologinja in sociologinja. Validacija je tehnika, ki pomaga sprejemati in razumeti človeka z demenco. Validacija po Naomi Feil pomeni spoštovanje, priznanje veljavnosti, spremljanje drugega na njegovi poti – drugega spoštujem, kar mi sporoča, jemljem kot resnično in veljavno ter se pri tem skušam vživeti v njegovo situacijo. V okviru validacije je zelo pomembna komunikacija – način kako pristopamo, kako se pogovarjamo, kako reagiramo, katera vprašanja postavimo.

Knjiga je izvrsten priročnik za vse, ki živijo, se srečujejo in delajo z ljudmi z demenco.

  • Nicholas Sparks (2002). Beležnica. Mladinska knjiga

Zgodba govori o paru v domu za ostarele. Ker ima gospa demenco, ji mož prebira njune skupne dogodivščine, ki sta jih v mladosti pisala v beležnico. Bere ji o njuni prepovedani poletni romanci v najstniških letih, o razhodu, ker je bil on iz nižjega družbenega razreda ter o ponovni združitvi v zrelih letih. Beležnica je zahtevnejša ljubezenska zgodba, ki bralca vzpodbudi k razmišljanju o končnosti življenja, o medsebojnih odnosih ter seveda o demenci. Za romantike pa je to vsekakor tudi zgodba o neminljivi ljubezni.

  • Dale E. Bredesen (2020). Adijo, Alzheimer. Domus

Avtor knjige, ameriški nevrolog in raziskovalec, v knjigi opiše vzroke za nastanek Alzheimerjeve bolezni ter nasvete, kako s spremembami življenjskega sloga, prehrane in telesne vadbe zmanjšati oziroma odpraviti kognitivni upad v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni ali njenih predstopnjah. Knjiga torej ponuja veliko predlogov, kako lahko sami odpravimo vzroke za bolezen ali upočasnimo njen potek, hkrati pa bralcu ne daje lažnega upanja.

  • Ana Cajnko (2017). Demenca, moja učiteljica. Forma 7

Ana Cajnko je predsednica društva RESje, ki se ukvarja s prostovoljstvom na področju demence in nudi pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. Program izvajajo že od leta 2000. S problematiko demence se je avtorica srečala, ko je njena mama po smrti očeta zbolela za to kruto boleznijo. Ko je skrb za bolno mater, ki je postajala vse bolj nebogljena, postala pretežko breme za družino, so zanjo poiskali »prijeten« dom za ostarele. Žal se je kmalu izkazalo, da je v domu za starejše poleg pomanjkanja kadra problem tudi pomanjkanje sočutja in slab odnos do starih, predvsem nemočnih oseb. Avtorica se je odločno podala v boj z »mlini na veter«.

  • Dascha Schpolarich (2016). Nega bolnika na domu - v objemu Alzheimerjeve bolezni. Narava

Knjiga v prvem delu opiše splošno nego bolnika na domu in zajema področja, kot so ureditev bivalnega okolja, vzdrževanje osebne higiene, pomoč pri hranjenju… Drugi del knjige pa je posvečen negi bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo in daje navodila za lažjo komunikacijo z bolnikom, podrobno razloži stopnje bolezni in njene simptome, opiše tudi preventivo in zdravljenje. Knjigo poleg praktičnih nasvetov odlikuje tudi skrb za ohranjanje spoštovanja in človeškega dostojanstva bolnika.

  • Aleksandra Kocmut (2013). Čisto sam na svetu. Modrijan

Bralec skupaj z gospodom x – človekom, ki je zbolel z demenco – tava po neznanih prostorih in pokrajinah, med tujimi ljudmi in nedojemljivimi strahovi. Roman brez slepomišenja in olepševanja na široko odpre vrata v svet bolnika in njegovih svojcev, ki jih bolezen trpinči vsaj toliko kot njega samega, če ne še bolj. V tok nezanesljivega pripovedovalca so vpletene posebne zgodbe gospoda x, humorne situacije in perspektiva vsevednega pripovedovalca.

  • Marie Gendron (2015). Skrivnost, imenovana Alzheimer. Chiara

Knjiga opisuje Alzheimerjevo bolezen z osebnega vidika ter prepleta tako znanstvene ugotovitve kot osebne izkušnje dela z osebami z demenco. Nudi odličen vpogled v vzroke in potek te bolezni predvsem pa poudarja ustrezen, človeški odnos do oseb, ki jih je Alzheimerjeva bolezen prizadela. Daje oporo svojcem pri prepoznavanju te bolezni in nudenju pomoči osebam z demenco, hkrati pa bralcu omogoča znanje o možnostih preventive bolezni pri sebi.

  • Slavica Biderman (2017). Ravnovesje na visokih petkah – da lažje ubežimo demenci. KUD Art-energija

Avtorica nam preko lahkotnih, včasih tudi humornih zgodb pripoveduje svoje izkušnje z boleznijo. Zgodbe govorijo o raznolikih dejavnostih, ki jih izvajajo z osebami z demenco, ki prebivajo v domovih za starejše občane. Bralec v pripovedih odkriva vsakdanje aktivnosti, s katerimi lahko ohranjamo naše možgane v dobri kondiciji, od ustvarjanja, plesa, pisanja poezije, učenja tujih jezikov, petja, uživanja določenih vrst hrane, pijače in zeliščnih pripravkov. Vsakodnevne prigode vsakdanjih ljudi, ob katerih se nasmejimo, zamislimo, včasih pa potočimo tudi kakšno solzo.

 LITERATURA O DEMENCI ZA OTROKE:
  • Petra Boh (2020). Babica Marica razmišlja drugače. Chiara

Pripoved deklice Ane, glavne junakinje, je prežeta z ljubeznijo, zato to pomembno in še kako aktualno temo na lahkoten način približa tako otroku kot staršem in je hkrati čudovito izhodišče za pogovor o otrokovih občutkih, ki se porajajo s spreminjanjem družinskih odnosov. Ob zahtevni skrbi za starostnika se namreč lahko pripeti, da spregledamo otroško videnje in doživljanje sveta. Navdihujoči knjižni junaki pa bodo gotovo postali otrokovi prijatelji, navdušili pa ne bodo le najmlajših ampak tudi njihove starše.

  • Ivona Brezinova (2015). Bombonček za dedija Edija. Miš

Mali Honzek je na svojega pradedka, ki ga kliče dedek Edi, zelo navezan. Sicer opazi, da se zadnje čase obnaša malce nenavadno, a ga to ne moti - zdi se mu celo zabavno. Tako skupaj obujeta dva različna čevlja, jesta juho z vilicami in z očkovimi znamkami polepita vso sobo. Ker pa se dedkova bolezen slabša in stvari uhajajo iz rok (dedek se izgubi, včasih Honzka ne prepozna), se očka in mamica odločita, da bo dneve preživljal v dnevnem varstvu. Kratka knjižica za malo starejše otroke zelo občutljivo, pa tudi razumljivo in s humorjem spregovori o demenci, s katero se danes srečujejo v marsikateri družini. Opozori na nevarnosti pozne diagnostike ter uči potrpljenja in razumevanja bolnika.

  • Lela B. Njatin (2011). Zakaj je babica jezna. Center za slovensko književnost

Pravljica Zakaj je babica jezna pripoveduje o treh razbojnikih, babici Medi in vnučkoma Medanji in Medušku. Babica in vnučka se sprva krasno ujamejo v veselju do razbojniških dogodivščin. Tudi ko babica opusti svojo vlogo vzgojiteljice in začne ravnati po otroško, je še vse krasno. Potem pa babica začne ravnati tako, da je to nesprejemljivo celo za brezmejno domišljijo njenih vnukov. Zakaj je tako? Ker se babica skozi pravljico spreminja, se s svojim ravnanjem oddaljuje od družinskih članov. Šele sčasoma se izkaže, da je to izraz njene bolezni … Zakaj je babica jezna je pravljica tudi zato, da bi njeni bralci, pa naj bodo otroci ali odrasli, ki se v življenju neposredno srečujejo z demenco, neozdravljivimi boleznimi ali smrtjo, s pomočjo basenskih prispodob našli besede za tiste svoje izkušnje, zaradi katerih jim je sicer neizrekljivo težko.

 

Iskanje zaščite pred nalezljivimi boleznimi med ljudmi ima verjetno skoraj tako dolgo zgodovino kot pojavljanje nalezljivih bolezni samo. Večja prelomnica v Evropi pa je bila Edward Jennerjeva iznajdba cepiva proti črnim kozam leta 1796. Od takrat dalje s pomočjo cepiv uspešno premagujemo številne virusne in bakterijske okužbe. Starejši izmed vas mogoče še pomnite smrti otrok zaradi oslovskega kašlja, davice in hromečih posledic tistih, ki so preživeli otroško paralizo; sedaj zaradi rednega cepljenja teh bolezni skoraj ne poznamo več. V lanskem letu nas je presenetila nova bolezen, covid-19, ki je zaradi svoje nalezljivosti, možnega težkega poteka, zapletov in smrtnosti prizadela ves svet. In v iskanju rešitve so znanstveniki konec lanskega leta predstavili novo cepivo.

 

O cepivu proti covid-19 se veliko govori, zato si na kratko poglejmo nekaj dejstev o cepivu: Kot vsako cepivo, je tudi cepivo proti covid-19 narejeno tako, da spodbudi naš imunski sitem – torej obrambo telesa, da vzpostavi specifično imunost. Če bi si delovanje našega imunskega sistema predstavljali kot obrambno vojsko, to pomeni, da cepivo pomaga v vojski vzpostaviti specializirane vojake za boj z določeno bakterijo ali virusom, v našem primeru z novim koronavirusom. Te specialne enote (imunološko imenovani spominski limfociti) nato v telesu v pripravljenosti ostanejo še dolgo časa, kar pomeni, da lahko ob ponovnem napadu virusa hitro aktivirajo naš obrambni sistem ter s tem preprečijo ali vsaj zelo omilijo okužbo. Da se obramba lahko vzpostavi, je treba sovražnika najprej prepoznati. Naloga vsakega cepiva je torej, da v telo prinese delček materiala (bakterije, virusa), ki za človeka ni nevaren in ne sproži okužbe, je pa dovolj prepoznaven, da se lahko vzpostavi specifična obramba o kateri smo govorili. Trenutno so na tržišču tri cepiva: Pfizer-BioNTech®, Moderna®, AstraZeneca®. Glavna razlika med cepivi je način, kako v telo vnesejo prepoznavni material in po tem sprožijo imunski odziv, vendar za nas pomembneje je, da je vsa tri cepiva odobrila Evropska agencija za zdravila (EMA), kar pomeni, da so iz strani glavnih evropskih strokovnjakov za zdravila prepoznana kot varna in učinkovita. Ker je ta postopek izjemoma potekal vzporedno z izdelavo ter testiranjem cepiva (vendar zato nič manj strogo) in zaradi napredka znanosti ter velike količine denarja, ki je bil za razvoj na razpolago, so bila cepiva razvita in potrjena hitreje kot smo sicer navajeni. Do sedaj je bilo po svetu cepljenih že več milijonov ljudi.

 

Tisti, ki so covid-19 preboleli imajo delno že oblikovan obrambni sistem. Kot kaže pa ta sistem zaradi narave okužbe ni dovolj trajen. Zato se priporoča cepljenje tudi za vse, ki so okužbo že preboleli. Za točen čas cepljenja se boste dogovorili z osebnim zdravnikom, po sedanj znanih raziskovalnih podatkih pa naj bi bil primeren čas nekje okoli šest mesecev po okužbi.

 

Namen cepiva je torej, da nas zaščiti pred boleznijo. Za covidom-19 namreč lahko zboli vsak – tako mlajši kot starejši; proti tej relativno novi, zelo nalezljivi bolezni, ki lahko pusti resne posledice, pa nimamo učinkovitega zdravila. S cepljenjem tudi zmanjšamo verjetnost, da bomo okužbo prenesli dalje, kar pomeni, da s tem zaščitimo tudi ljudi okoli sebe. Nekateri se namreč zaradi že prej slabega ali spremenjenega imunskega sistema ne morejo cepiti, saj ne vemo, ali bi bilo njihovo telo dovolj močno, da bi naredilo učinkovito obrambno (če ste v dvomu, ali cepivo za vas pride v poštev, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom). In nenazadnje: trenutno je cepljenje edina možnost, da ustavimo to epidemijo in se vrnemo v življenje brez mask ter izogibanja stikov. V Sloveniji imamo srečo, da cepivo imamo. Uspelo pa nam bo le, če bo cepljenih dovolj ljudi, torej toliko, da virus ne bo imel več dovolj 'gostiteljev', da bi se lahko širil naokoli.

 

Zato se – zase, za vse tiste krhke in za vse nas – cepite in pomagajte pri prijavi svojim starejšim sorodnikom, prijateljem in znancem.

 

Več o cepljenju lahko najdete na https://www.nijz.si/sl/cepljenje-proti-covid-19-za-splosno-javnost. Pogledate pa si lahko tudi kratka filma Splošne bolnišnice Celje https://youtu.be/_PLwHwq5yZE in Zveze gluhih in naglušnih https://youtu.be/nmZrg2YWWuo. Z dodatnimi vprašanji se lahko obrnete tudi na Klicni center za informacije o novem koronavirusu na telefonski številki 080 14 04.

 

Pripravila: Ana Ramovš, dr. med.

Besedilo je bilo posodobljeno: 19.2.2021

 

Viri:

History of Vaccines - A Vaccine History Project of The College of Physicians of Philadelphia | History of Vaccines (no date). Available at: https://www.historyofvaccines.org (Accessed: 19 February 2021).

HRABOVSZKI, G. (2020) COVID-19: latest updates, European Medicines Agency. Available at: https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/covid-19-latest-updates (Accessed: 19 February 2021).

CDC (2020) COVID-19 and Your Health, Centers for Disease Control and Prevention. Available at: https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines/how-they-work.html (Accessed: 19 February 2021).

Cepljenje proti covid-19 | www.nijz.si (no date). Available at: https://www.nijz.si/sl/cepljenje-covid (Accessed: 19 February 2021).

TRAJANJE: januar 2021 - april 2022
Projekt poteka v občinah Komenda, Mengeš, Trzin, Vodice, Medvode, Domžale
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je, skupaj z Zavodom Medgeneracijsko središče Komenda, januarja 2021 začel s projektom Z ROKO V ROKI. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v vrednosti do 96.116,97 EUR. Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (podukrep 19.2). Lastna udeležba projektnih partnerjev znaša sorazmerno do 25.304,13 EUR. Vsi partnerji se trudimo, da so sredstva uspešno počrpana za dejavnosti v dobro ljudi in skupnosti.

TRAJANJE PROJEKTA: 1.12.2020 - 31.12.2021
Naložbo v vrednosti 130.200, 00 EUR sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (www.eu-skladi.si)
Osnovni namen projekta POVEZANI je zmanjševanje socialne izoliranosti starejših in invalidnih oseb ter opolnomočenje neformalnih oskrbovalcev v razmerah COVID-19.

logotip Eurocarers

 

V evropskem združenju Eurocars sta dve vrsti organizacij: organizacije, ki delajo neposredno z oskrbovalci in za njih, ter raziskovalni inštituti, univerze in druge institucije, ki se osredotočajo na dolgotrajno oskrbo, integrirano oskrbo ter pomen in potrebe neformalnih oskrbovalcev. Trenutno je v združenju 67 organizacij iz 25 držav, med njimi od leta 2016 tudi Inštitut Antona Trstenjaka. Združenje je prvih osem let delovalo na prostovoljski podlagi, leta 2014 pa mu je Evropska komisija dodelila operativno podporo. Od takrat dalje je mreža Eurocarers nekakšen most med terenom in politiko na evropski ravni, po katerem lahko znanje pride do političnih odločevalcev ter skupne usmeritve in predlogi nazaj med ljudi.

Intervju s Stecyem Yghemonosom, izvršnim direktorjem evropskega združenja za neformalne oskrbovalce Eurocarers in več o samem združenju lahko preberete v 2. številki, 21. letnika revije Kakovostna starost: klikni za povezavo.

Slovenija ima od oktobra 2020 na spletni strani Eurocarers svojo profilno stran: https://eurocarers.org/country-profiles/slovenia/.

 
 

MREŽA MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV ZA KAKOVOSTNO STARANJE

logo Mreza

Povezava do programa

PROJEKT POVEZANI V ČASU COVID-19

Projekt poteka z namenom zmanjševanje socialne izoliranosti starejših in invalidnih oseb ter opolnomočenje neformalnih oskrbovalcev v razmerah COVID-19. Povezava do projekta.

Z ROKO V ROKI

Krekovo središče v Komendi je enota Inštituta Antona Trstenjaka za razvoj alternativnih bivanjskih in drugih programov za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje - več o Krekovem središču.

Solidarnost med generacijami v EU

V času predsedovanja Slovenije Svetu EU je bil na slovensko pobudo 29. april sprejet za evropski dan solidarnosti med generacijami, leto 2012 pa za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Medgeneracijsko sožitje

V vsakem obdobju življenja mora človek poskrbeti, da je intenzivno osebno povezan vsaj z enim pozitivno usmerjenim človekom iz vsake generacije: z enim mladim, enim srednjih let in enim starim.

Povezanost

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje