English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Inštitut Antona Trstenjaka

Resljeva 11
p.p. 4443
1001 Ljubljana

tel.: +386 1 433 93 01
fax: + 386 1 433 93 01

Novice

 Če ste nenadoma izgubili vonj, ste prehlajeni, kašljate, vas boli grlo, imate vročino (torej temperaturo nad 37,5⁰C), težko dihate, vas bolijo mišice, trebuh ali imate prebavne motnje, je možno, da ste zboleli za covid-19.

Odgovore na vprašanja:

  • Kaj naj storim, če sumim, da imam jaz ali moj starejši svojec covid-19?
  • Kako naj ravnam, če zbolim za covid-19?
  • Kako skrbeti za nekoga, ki je zbolel za covid-19?

najdete na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/dogodki/2085.html

Jesenska številka naše gerontološko-medgeneracijske revije ima dve aktualni vsebini: slovenski zakon o dolgotrajni oskrbi in pandemija covid-19.

Coidu-19 je aktualna tema, ki smo se ji posvetili že v prejšnji šrevilki. Dolgotrajna oskrba pa je naša prednostna vsebina od začetka izhajanja – v teh 22 letih je Kakovostna starost objavila 525 daljših člankov o raziskovalnih spoznanjih in političnih dokumentih ter o tujih in domačih dobrih praksah s področja dolgotrajne oskrbe. V času priprave pričujoče številke je bil v javni razpravi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Revija s svojim izdajateljem Inštitutom Antona Trstenjaka podpira predlog s potrebnimi dopolnitvami. Skupaj s izobraževalno-razvojnim podjetjem za institucionalno oskrbo Firis Imperl d.o.o. in Konzorcijem 17 – združenjem okrog 30 slovenskih občin, ki hočejo urediti integrirano dolgotrajno oskrbo za svoje občane, smo pripravili Izjavo v podporo in dopolnitev predlaganega zakona. Izjava, ki je objavljena v začetku revije, podrobneje razčleni in utemelji prednosti ter potrebne dopolnitve zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, ki ga predlaga Vlada RS.

V reviji boste našli tudi druge prispevke o dolgotrajni oskrbi, od pomena filozofskega dialoga v paliativni oskrbi in delu hospica do poslavljanja in žalovanja v času izolacije ob covidu-19. Ta zadnji je eden iz vrste prikazov, ki prinašajo spoznanja in izkušnje pri reševanju problemov ob pandemiji covid-19 iz tuje literature. Opozoril bi še na izvirni članek o dogajanju ob epidemiji v avstrijskih domovih za stare ljudi. Pregledno opiše ukrepanje za zaščito stanovalcev in osebja, poglobljeno pa se ustavi tudi pri stiskah stanovalcev in njihovih svojcev ter ob etičnih dilemah vodstva v tej novi situaciji, npr. glede slovesa svojcev od umirajočega stanovalca.

Ko predajamo pričujočo številko revije bralcem, si uredništvo želi, da bi v naslednjih številkah lahko objavljali dobre izkušnje po obvladani pandemiji covid-19, ki najbolj prizadeva stare, krhke ljudi v dolgotrajni oskrbi. In tudi o sprejemu kakovostnega zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji.

iz pisma urednika, Kakovostna starost letnik 23 (2020), številka 3

Revijo lahko naročite na info@inst-antonatrstenjaka.si.

Cena posamezne številke je 14 €, celotnega letnika pa 44 €.

naslovnica in kazalo

Kar 80 % dolgotrajne oskrbe za starejše in kronične bolnike v Evropi nudijo družinski in drugi neformalni oskrbovalci, večinoma svojci, prijatelji ali sosedje. Ocenjujemo, da se pri nas v vlogi oskrbovalca znajde vsak deseti Slovenec. Za svoje delo niso plačani, a kljub temu bistveno prispevajo k zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev. Brez njihovih prizadevanj bi se sistem oskrbe sesul.
Izbruh pandemije Covid-19 je težave neformalnih oskrbovalcev še zaostril. Tisoči prebivalcev Slovenije in milijoni po vsej EU so v zadnjih mesecih postali neplačani oskrbovalci svojih bližnjih, pomoči potrebnih.

Skrajni čas je, da prepoznamo velikanski prispevek neformalnih oskrbovalcev v družbi in jim pomagamo. Zato evropska krovna organizacija za neformalne oskrbovalce Eurocarers in njene članice 6. oktober razglaša za evropski dan neformalnih oskrbovalcev. Prinaša preprosto, a močno sporočilo: Smo neformalni oskrbovalci. Brez nas ne gre. A potrebujemo pomoč.

Inštitut Antona Trstenjaka bo za obeleženje tega dneva, skupaj s Slovenskim združenjem neformalnih oskrbovalcev, organiziral dogodke za člane in akcijo za večanje ozaveščenosti. Prosimo, da nam pri tem pomagate ter pesem za družinske oskrbovalce in Zgodbo oskrbovalke delite s čim večjim krogom prijateljev in znancev.

Če potrebujete dodatne informacije ali podporo o tem, kako doma bolje in lažje oskrbovati starejšega svojca, nas obiščite na bit.ly/oskrbovalec, pridružite se nam lahko na Facebook strani Družinski oskrbovalci ali pa za nasvet pokličete na svetovalni telefon, 064/299-599, ki obratuje vsak dan v tednu med 9 in 15h.

Zate skrbim-pesem za družinske oskrbovalce

Zgodba družinske oskrbovalke 

Kakšna je vsebina in kako potekajo tečaji družinske oskrbe starejšega svojca, ki jih izvaja Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje?

 Srečanja potekajo  osem zaporednih tednov in trajajo dve polni uri v skupini, ki ima od 15 do 25 udeležencev. Udeleženci so povabljeni k aktivni udeležbi, kajti na teh tečajih smo vsi učitelji in vsi učenci, saj se vsi najlažje učimo iz dobrih osebnih izkušenj. Na vsakem srečanju pa je tudi eno predavanje iz področij:  medsebojni odnosi, razumevanje starosti, proti lastni izgorelosti, demenca, nega, o tem, kako se pripraviti na odhod svojca v dom za starejše ter iz umiranja in žalovanja. Tečajniki prejmejo tudi priročnik, ki je izšel v letu 2012, z naslovom: Družinska oskrba starejšega svojca. Na tečajih redno sodelujejo  patronažne sestre, fizioterapevt in drugi strokovnjaki.

Kje lahko dobijo družinski oskrbovalci trajnejšo obliko opore?

Po končanem osemtedenskem tečaju, so svojci povabljeni, da pod vodstvom lokalnih prostovoljcev, ki jih za to dodatno usposobimo na Inštitutu, nadaljujejo z mesečnimi srečanji z namenom, da si med seboj izmenjujejo izkušnje in si nudijo oporo pri tem zahtevnem delu.

Kje se izvaja tečaj družinske oskrbe starejšega svojca ?

Tečaj se izvaja redno, vsaj enkrat letno v Ljubljani, pa tudi po drugih krajih v Sloveniji. Naročniki so občine, društva in drugi. Če doma oskrbujete starejšega človeka, ali se pripravljate na to in ste iz Ljubljane ali njene okolice, nas pokličite na Inštitut. Tisti, ki želite, da se tak tečaj izvede v vašem kraju,  stopite v stik z občinskim oddelkom za zdravstveno in socialno varstvo, zdravstvenim domom ali z lokalnim društvom, ki se pri svojem delu srečuje s svojci starejših ljudi; tečaj izvedemo v sodelovanju z njimi. Prednost imajo mesta in občine, ki so v mreži starosti prijaznih mest in občin.

Kdo je plačnik tečaja?

Na inštitutu si prizadevamo, da je tečaj za družinske oskrbovalce brezplačen, ti običajno pokrijejo samo delne stroške literature v višini 20 EUR. Stroške tečaja plačajo naročniki ali donatorji.

V okviru mreže medgeneracijskih programov za kakovostno staranje, ki jo sofinancira MDDSZ, so deloma pokriti stroški dela za izvedbo dveh tečajev letno, v letu 2011/2012, pa smo pridobili donacijo od Unicredit fondacije za sofinanciranje 5 izvedb tega tečaja.

Strošek tečaja se občini ali državi hitro povrne, saj izobraževanje in podpora svojcem koristi, da lažje, bolje in dalj časa nudijo oskrbo svojemu onemoglemu družinskemu članu. Stroški tečaja so za občino nižji od 1-letnega financiranja domske oskrbe za enega občana. Dodana vrednost tečaja je klub svojcev, ki nastane ob koncu tečaja kot trajna skupina za samopomoč v krajevni skupnosti.

1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Ker letošnje leto poteka v znamenju pandemije covida-19, se nanjo letos navezuje tudi glavna tema: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja?

vse novice »

Pretekli dogodki

V četrtek 8. oktobra 2020 smo na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje organizirali izobraževanje za koordinatorje starosti prijaznih mest in občin (SPMO). Glavna tema izobraževanja je bila: Kaj pomeni biti starosti prijazna občina v času covida-19?

Občine se zaradi preprečevanja širjenja okužb srečujejo s številnimi ovirami pri zagotavljanju dejavnosti starosti prijazne skupnosti v času epidemije. Na izobraževanju smo se ukvarjali s praktičnimi pristopi, kako v spremenjenih razmerah, ki jih prinaša covid-19 nadaljevati z aktivnostmi za dolgotrajno oskrbo bolnih, starostno onemoglih in invalidnih občanov, za aktivno in zdravo staranje celotne upokojenske generacije, krepitev solidarnosti med generacijami ter vzgojo vseh za lepše sožitje.

Tiskovna konferenca ob knjigi: Jože Ramovš (in sod.), 2020. Integrirana dolgotrajna oskrba. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Monografija vsebuje sodobna spoznanja in izkušnje o oskrbovanju odraslih ljudi, ki so pri vsakdanjih opravilih odvisni od pomoči drugih, o razvoju tega sistema socialne varnosti v tradiciji, polpretekli industrijski dobi in danes, ko se ob staranju prebivalstva razvija integrirani pristop oskrbe v krajevni skupnosti.

 

Sodelujoči:

  • Prof. dr. Jože, avtor, ki ureja edino slovensko znanstveno-strokovno revijo za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje; v preteklih 22 letih je objavili 525 daljših člankov z domačimi in tujimi spoznanji o dolgotrajni oskrbi. Vsi ostali so soavtorji poglavij v knjigi:
  • Vesna Vodišek Razboršek, direktorica Doma starejših Šentjur, ki se vzorno razvija v smeri sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe.
  • Mag. Franc Imperl iz podjetja Firis, izobraževalec kadrov v oskrbovalnih ustanovah, soavtor sistema kakovosti E-Qualin in poznavalec dosežkov v razvoju institucionalne dolgotrajne oskrbe po evropskih državah,
  • Marta Grčar iz Inštituta, ki dela z neformalnimi oskrbovalci na Inštitutu Antona Trstenjaka in sodeluje z evropsko zvezo EuroCarers.
  • Ivanka Bižal, fizioterapevtka na domu, predavateljica na tečajih za družinske in druge neformalne oskrbovalce, oskrbovalka pokojnega moža.

Dodatna razloga za današnjo konferenco:

1.        Danes, 6. oktobra 2020, prvič obeležujemo evropski dan oskrbovalcev, tokrat neformalnih – to je družinskih članov, sosedov in prostovoljcev, ki oskrbujejo bližnje. V Evropi to zahtevno nalogo opravlja redno vsak deseti prebivalec, v Sloveniji 200.000 ljudi. V povprečju vsakdo pride na 10 let v situacijo, ko je nekdo od njegovih bližnjih odvisen od pomoči drugih pri vsakdanjih opravilih. Inštitut, ki vodi Slovensko zvezo neformalnih oskrbovalcev, je za danes pripravil akcijo, da bi vsakdo s spoštovanjem pozdravil nekoga od znancev, ki pravkar opravlja to zahtevno človeško nalogo.

2.        Sedanji Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, ki daje upanje, da bomo sistem dolgotrajne oskrbe starostno onemoglih in drugih, ki so odvisni od pomoči pri opravljanju vsakdanjih opravil, začeli razvijati na sodoben način, kakor to delajo zadnje četrt stoletja evropske države. Monografija Integrirana dolgotrajna oskrba je strokovni prispevek, da bi to uspelo. V Sloveniji smo bili pred 50 leti po zaslugi genialnega in prizadevnega zdravnika dr. Bojana Accetta pri vrhu tedanjega svetovnega razvoja dolgotrajne oskrbe; od tedaj je seveda šel razvoj za pol stoletja naprej. Če smo za drugimi ostali na repu, imamo sedaj priložnost, da uporabimo svetovno in domače znanje in dobre razvojne izkušnje. To dvoje in dober zakon o dolgotrajni oskrbi nam omogoča, da začnemo dohitevali razvoj drugih evropskih držav na področju humane, finančno in kadrovsko vzdržne dolgotrajne oskrbe.

 

Sodobna integrirana dolgotrajna oskrba ima naslednje značilnosti.

1.      Vsi finančni viri so povezani v dovolj veliko skupno solidarnostno blagajno za dolgotrajno oskrbo v državi, tako da je oskrba dostopna vsakemu človeku, ki jo potrebuje; za to danes dajejo evropske države okrog 1,5 % BDP.

2.      Zdravstvena nega in psihosocialna oskrba sta povezani v eno celoto, enako so vključena sodobna znanja arhitekture, infrastrukture in drugih za oskrbo relevantnih strok.

3.      Pri oskrbi se upošteva celotnega človeka v njegovi telesni, duševni, duhovni in socialni razsežnosti.

4.      Formalna strokovna oskrba in neformalna oskrba domačih in prostovoljcev sestavljata eno komplementarno celoto.

5.      Oskrbovalne storitve z vsem sodobnim znanjem, metodami in pripomočki so zlite z osebnim odnosom med oskrbovancem in oskrbovalcem (v ustanovi ima vsak oskrbovanec referenčno osebo izmed zaposlenimi in eno od zunaj, svojca ali prostovoljca).

6.      Mreža oskrbovalnih programov je organizirana in vodena v lokalni skupnosti: v občini ali mestu po soseskah. Pri tem so majhni krajevni domovi z ducatom programov za oskrbo na domu središča za razvoj sodobne oskrbe v kraju; sodobno evropsko načelo je: kjer je potreben vrtec za otroke, je še potrebnejši dom za stare ljudi. Oskrba onemoglih je primarna naloga vsakega človeka, vsake družine in vsake krajevne skupnosti. Sodoben sistem dolgotrajne oskrbe se lahko uspešno razvija le, če ga kot svojo primarno nalogo organizira lokalna skupnost, enako kakor poskrbi za cestno infrastrukturo, komunalo in druge vitalne potrebe občanov.

7.      Država pa ima naloge, ki jih ne more opraviti nihče drug. Te so: vzpostaviti mora sodoben sistem integrirane dolgotrajne oskrbe, zbrati vire za finančno vzdržno in vsem dostopno oskrbo, postaviti merila za minimalno kakovost oskrbe, voditi nevtralno kontrolo nad izvajanjem oskrbe, skrbeti za razvoj sistema oskrbe, oskrbovalnih metod in pripomočkov ter za krepitev »nove solidarnosti med generacijami« v celotnem prebivalstvu.

 

Celotna konferenca je na portalu: https://sl-si.facebook.com/janez.platise

Foto: Janet Platiše

V torek, 8. septembra je na Inštituta Antona Trstenjaka potekala seja upravnega odbora Konzorcija 17, v katerem se vključene občine in stroka povezujejo zato, da bi v lokalnih skupnostih vpeljali mrežo programov integrirane dolgotrajne oskrbe in s tem svojim občanom zagotovile boljši jutri.

vsi dogodki »

6. OKTOBER – EVROPSKI DAN NEFORMALNIH OSKRBOVALCEV

Na Inštitutu Antona Trstenjaka vam nudimo podporo in informacije o tem, kako doma bolje ter lažje oskrbovati starejšega svojca.

Več o tem lahko preberete na bit.ly/oskrbovalec,

pridružite se nam lahko tudi na FB strani z imenom Družinski oskrbovalci ali pa

za nasvet pokličite 064/299-599.

 

INTEGRIRANA DOLGOTRAJNA OSKRBA

Na inštitutu smo izdali novo knjigo. Več o knjigi

T.A.A.F.E. - Naproti starosti prijaznim skupnostim na področju Alp

Gre za mednarodni projekt partnerskih organizacij in občin iz Italije, Švice, Francije, Nemčije, Avstrije in Slovenije. 

Klikni za več informacij


                   

Na Inštitutu Antona Trstenjaka smo novembra 2019, skupaj s projektnimi partnerji, pričeli s projektom NA KMETIJO! 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

 Klikni za več informacij!

 

IZJAVA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV

Izjavo o varstvu osebnih podatkov lahko preberete tukaj

Projekt Krekovo središče 2

 

Klikni za več informacij

STAROSTI PRIJAZNA MESTA IN OBIČNE

Klik na več informacij!

PROGRAMI IN PROJEKTI

MREŽA MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV ZA KAKOVOSTNO STARANJE

Več informacij →

 

STARANJE BREZ NASILJA

Več informacij →

 

Programa sofinancira:

Logo

 

Anton trstenjak

Anton Trstenjak

Sreča je srečanje s samim seboj.
(Anton Trstenjak)

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje