English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Inštitut Antona Trstenjaka

Resljeva 11
p.p. 4443
1001 Ljubljana

tel.: +386 1 433 93 01
fax: + 386 1 433 93 01

Novice

Seminar gerontološke logoterapije – ZORENJE V STAROSTI

 Franklova logoterapija lahko zelo pomaga pri poklicnem ali družinskem delu s starimi ljudmi - tako pri oskrbovanju in negi v bolezni in onemoglosti kakor pri prizadevanju za kakovostno, zdravo in dostojanstveno staranje ali oblikovanju lepšega sožitja med starejšimi in mlajšimi. V drugi polovici življenja, ko telesne in duševne moči upadajo, lahko rastejo samo duhovne zmožnosti notranje svobode in osebnega zorenja, z njimi pa kljubovalna moč duha, ki zmore premagovati težave in stiske. Če razvijamo te zmožnosti, se lepša sožitje z ljudmi. Moč lastnega duha in veščine za lepše sožitje so največja naložba za dneve bolezni in pešanja ter za pomoč staremu človeku, ki je obojestransko koristna. Razvijanje teh zmožnosti je obenem pot do doživljanja lastnega smisla v zdravju in nemoči.

 O teh logoterapevtskih spoznanjih in veščinah organizira Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje 2-dnevni seminar. Vodita ga prof. dr. Jože Ramovš, logoterapevt s 4-letno specializacijo pri dr. Elisabeth Lukas, učenec Viktorja Frankla in Antona Trstenjaka, ter diplomirani psiholog Alen Sajtl.

 

več o seminarju...

Prejšnji teden so se v Krekovem središču zbrali starejši, ki bodo na mlajše generacije prenašali poznavanje kulturne dediščine Komende, Vodic, Mengša, Medvod, Trzina in Domžal. Ob podpori Inštituta in Zavoda medgeneracijsko središče Komenda bodo za šolarje pripravili delavnice o dediščini Petra Pavla Glavarja, o tradicionalni hrani v teh krajih, o oblačilih, ki so jih nosili njihovi dedki in babice, o pesmih, ki so jih prepevali ter o starih otroških igrah. 
 
Delavnice za prenos kulturne dediščine na mlajše generacije bodo potekale v sklopu projekta Z ROKO V ROKI, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Inštitutu Antona Trstenjaka lahko namenite 1% letne dohodnine. TO VAS NE BO STALO NIČESAR! Vsak davčni zavezanec ima namreč pravico 1% dohodnine nameniti za donacijo eni od upravičenih organizacij (v primeru, da ga ne namenite nikomur ta del dohodnine ostane državi). NAM PA BO TEH NEKAJ KLIKOV ALI IZPOLNJEN TER POSLAN LIST POMENIL VELIKO. Tako lahko namreč naredimo kako stvar več za družinske oskrbovalce in starejše ljudi.

Če želite na ta način podpreti naše delo, lahko:

  1. Obrazec za namenitev dela dohodnine oddate direktno preko  https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/PersonalPortal/Pages/Login/. Z digitalnim potrdilom ali s pomočjo davčne številke se prijavite v sistem, pritisnete ODDAJA NOVEGA DOKUMENTA, pod DOHODNINA na vrhu strani izberete ZAHTEVA ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE in vpišete naše podatke: davčna številka 85033073, 1 % in potrdi (imena našega Inštituta ni treba vpisati, saj se bo pojavilo na naslednji strani, preden dokument elektronsko podpišete).
  2. Druga možnost je, da preko spodnje povezave naložite in natisnete obrazec za nakazilo dohodnine, ga izpolnite in pošljete na pristojni finančni urad. Naslov svojega pristojnega finančnega urada najdete na: https://www.fu.gov.si/kontakti/kontaktni_center_furs/#c6535. Če doma nimate možnosti tiskanja, nam lahko tudi pišite na info@iat.si in vam bomo obrazec poslali po pošti.

Obrazec za namero dohodnine

OBRAZEC ZA NAMERO DOHODNINE MORATE POSLATI NAJKASNJE DO 31.12.2021, RAJE KAK DAN PREJ, sicer bo vaš trud zaman. Hvaležni bomo, če sporočilo delite naprej in že vnaprej hvala za vašo podporo!

Sporočilo ob Evropskem dnevu neformalnih oskrbovalcev: Družinski oskrbovalci so med nami 
Vsak dan več kot 44 milijonov družinskih članov, prijateljev in znancev po vsej Evropi skrbi za svoje onemogle, bolne ali invalidne svojce, prijatelje in znance. S svojim delom zagotavljajo kar 80% oskrbe. Strokovno te ljudi imenujemo družinske ali neformalne oskrbovalce. V Sloveniji je to vsak 10 posameznik. Ocenjujemo pa, da se je v času epidemije covida-19 njihovo število še povečalo. Prav tako so se zaostrile njihove težave.
 
Nedavno poročilo Eurocarers ter raziskovalne skupine IRCCS-INRCA o vplivu pandemije covid-19 jasno kaže, da se je položaj oskrbovalcev vidno poslabšal. Velikokrat prepuščeni sami sebi, so neformalni oskrbovalci postali bolj osamljeni, ranljivi in nevidni kot kdaj koli prej. Več kot 60% vprašanih oskrbovalcev je tako poročalo, da se zaradi pandemije počuti preobremenjenih in le 17,5% oskrbovalcev je imelo občutek, da je bilo njihovo delo med epidemijo cenjeno. Hkrati vemo, da evropski sitem dolgotrajne oskrbe brez neformalnih oskrbovalcev ni vzdržen. Preprosto nimamo niti dovolj denarja niti človeških virov, da bi vso oskrbo zagotovili formalno. Zato je potrebno sodelovanje. In zato je sedaj skrajni čas, da prepoznamo velikanski prispevek neformalnih oskrbovalcev v družbi in jim pomagamo. Neformalne oskrbovalce je treba priznati kot bistvene partnerje pri oskrbi in izboljšati vsakodnevno življenje tako oseb, ki potrebujejo oskrbo, kot njihovih oskrbovalcev. Upamo, da bo prvi korak na tej poti Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v pripravi.
 
Lansko leto je Evropska krovna organizacija za neformalne oskrbovalce Eurocarers s svojimi članicami, med katerimi je tudi slovenski Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, razglasila 6. oktober za Evropski dan neformalnih oskrbovalcev. Letos svojo akcijo nadaljujemo z geslom: Prepoznaj, prisluhni in podpri!
Akciji ozaveščanja in dogodkom, ki bodo potekali v sodelovanju s Slovenskim združenjem neformalnih oskrbovalcev, lahko sledite preko Facebook strani Družinski oskrbovalci. Prav tako pa vabimo vse, ki potrebujete nasvet glede oskrbovanja bližnjih ali bi se želeli udeležiti brezplačnega izobraževanja, da nam pišete na info@iat.si ali nas pokličete na telefonsko številko: 064 299 599, ki obratuje vsak dan med 8. in 20. uro.
 
Izkušnja družinske oskrbovalke: Zbudim se brez budilke vsak dan ob istem času. Ura je pol šestih in zunaj je še trda tema. Najraje bi še malo zaspala, ampak si tega ne morem privoščiti. Moji domači bodo šli na delo in potrebujejo zajtrk. Počasi eden za drugim pridejo v jedilnico, skupaj nekaj pojemo, spijemo čaj in kavico, si izmenjamo nekaj besed in potem gre vsak svojo pot.
 
V zgornjem nadstropju še sladko spita visoko noseča snaha in 3 letna vnukinja. V kurilnici zakurim centralno, da jima bo toplo. Razmišljam, kaj bi skuhala za kosilo in iz skrinje vzamem meso. Ura neusmiljeno hiti. Preoblečem se in se odpeljem v bližnji kraj, kjer me čakajo trije pomoči potrebni. Od doma jim peljem košarico sadja.
 
Potrkam in vstopim z glasnim »dobro jutro«. V hiši me čaka oče, ki je paraplegik in mama s hudo sladkorno boleznijo in srčno bolnico in njuna hči, ki je zaradi dolgoletne skrbi za starše psihično zbolela. Pričaka me tudi njen pes, ki ji pomeni vse na svetu. Hči je pripravila zajtrk, ki ga oče in mama pojesta v postelji. Midve skupaj spijeva kavico. Poberem in pospravim copate, nogavice in podobno, kar je kuža raznesel po celi hiši.
 
Kot vsak dan najprej uredim mamo. Treba je zamenjati plenico, jo umiti, jo obleči in obuti. Noge so že zjutraj zelo otekle. Med delom poslušam mamo, kdo vse jo je včeraj obiskal, kako so ji pokradli deke in podobno - kar pa seveda ni res. Demenca dela svoje. Povem ji, da bom obiskala te ljudi in prinesla deke nazaj. Pomirjena počasi vstane in gre s 'hodalico' v kuhinjo.
 
Obrnem se na drugo stran, kjer leži oče. Toliko časa že hodim k njim, da točno vem, kakšne volje je. Včasih gleda grdo in mu ni všeč, da ga bom spet obračala po postelji. Včasih pa mi podari nasmeh in mi z desno roko, ki je delno gibljiva nagaja. Pripravim si svežo vodo , krpice, kopel, mleko za telo, brisačo, svežo pižamo … Pobožam ga po glavi in nasmehne se mi. S težavo slečem zgornji del pižame, saj je popolnoma negiben in ima več kot 100 kg. Umijem in uredim zgoraj. Na vrsti je spodnji del. Zamenjam plenico, uredim kateter in ga oblečem in obujem. Spet ga obrnem ne levi bok in pod njega pogrnem mrežo za dvigalo. Pripeljem dvigalo in ga počasi dvignem. Tega ne mara in vsak dan govori ne, ne! Vem, da ga jermeni mreže tiščijo, a ne da se drugače. Pripravim voziček, ki je narejen posebej zanj. Vse mora bit natančno narejeno, da lepo pokonci sedi. Počasi ga spustim v voziček. Uspelo mi je, sedi lepo naravnost in pokonci.
 
S težavo ga odpeljem v kuhinjo, saj so vrata ozka in ostane mi le nekaj centimetrov, da zapeljem voziček čez vrata. Spet ugotovim, da sem vsa premočena. Malo se osvežim in začnem s pripravo hrane. Naribam in narežem sadje. Mama in hči jesta sami, očeta pa je treba hraniti z žličko. Sadje z veseljem pojedo, jaz pa že hitim z pripravo kosila. Najraje imajo nekaj na žlico. Ko se kuha, je treba pripraviti postelje. Največkrat je treba rjuhe zamenjati. Perila je ogromno. Pralni stroj in sušilec delata vsak dan 2x.
 
Kosilo je kuhano in poskrbim, da so vsi siti. Po kosilu hči pomaga pri zlaganju perila in pospravljanju kuhinje. Oče, mama in jaz pa ponovimo jutranji obred z razliko, da se zdaj vračata v postelje. Razmišljam, ali sta dobila vsa zdravila in ali sem kaj pozabila narediti.
 
Ura je že več kot 1. Poslovim se in kot vedno slišim: »da ne boš jutri pozabila priti«. Nasmehnem se jim, jih nežno pobožam in grem. Hči me pospremi in reče, kaj bi jaz brez tebe!
 
Vesela sem njenih besed, vesela, ko me oče med kuhanjem vleče za majico ali pa si mečeva toaletne robčke in se zraven nagajivo smeji. Ne zaveda se, da tako roko tudi razgibava. Vesela sem maminih neverjetnih zgodb in utrujena se odpeljem domov. Treba je poskrbeti za domače, skuhati kosilo, oprati perilo in imeti čas tudi za crkljanje vnukov. Jutri pa bo spet nov dan.
 
Če ste pozorni in prisluhnete ljudem okoli sebe, boste verjetno slišali še kakšno zgodbo o skrbi in pomoči. Neformalni oskrbovalci so namreč med nami – so naši sorodniki, prijatelji, sosedje, znanci. Iz njihovih zgodb veje teža opravkov, pa tudi zadovoljstvo in osebnostna moč. Prav je, da tiste, ki oskrbujejo – ki to zmorejo in želijo, podpremo z ureditvijo njihovega položaja z Zakonom o dolgotrajni oskrbi in s priznanjem. Mogoče lahko izkoristimo ta mesec za to, da jim povemo, da smo opazili njihovo delo, da jim, če zmoremo, ponudimo pomoč. Navadno ni treba veliko: morda skočimo zanje ali njihove oddaljene starše v trgovino, morda za uro popazimo na njihovo dementno mamo, morda jim povabimo na sprehod ali jim prisluhnemo… Skrb za naše onemogle je namreč največja šola človeške solidarnosti in v njej smo vsi učenci.
 
Ana Ramovš, dr. med., Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
 
*Izkušnja družinske oskrbovalke je resnična zgodba, objavljena z avtoričinim dovoljenjem

vse novice »

Pretekli dogodki

Med 9. in 10. decembrom 2021 je v okviru projekta TAAFE potekala 5. virtualna mednarodna delavnica. Delavnico je vodila Ana Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Sodelovali so udeleženci iz Avstrije, Francije, Italije Nemčije in Slovenije. Prvi dan delavnice smo posvetili sintezi dosedanjega dela ter interaktivni delavnici, kjer smo skupaj razmišljali o trajnostnem potencialu vseh udeleženih partnerjev. Še posebej zanimiv pa je bil drugi dan, ko je bil poudarek na pomenu proslavljanja in razširjanja rezultatov zainteresirani javnosti. Drug z drugim smo v sproščenem vzdušju delili različne načine in načrte proslavljanja.

 

 

  

Na mednarodnem projektu Neaktivnost ne pride v poštev, razvijamo načine in učne priložnosti za vseživljenjsko učenje starejših. Skupaj s partnerji iz Hrvaške, Italije in Madžarske smo se med 8. In 12. Novembrom mudili na treningu v Gyöngyösu na Madžarskem. Vsak dan smo namenili enemu intelektualnemu rezultatu (ang. Intellectual outputs) projekta. V sklopu prvega je Inštitut pripravil delavnico na temo vseživljenjskega učenja, v drugem delu pa smo pripravljali okvir za pripravo smernic za razvoj kompetenc med starejšimi. V naslednjih dneh smo se pogovarjali o pripravi učnega modela za starejše, andragoškega kurikuluma za starejše in zbirke uporabnih izobraževalnih gradiv, katere bodo trenerji, učitelji ali prostovoljci uporabljali pri svojem delu s starejšimi. Na zadnji dan smo skupaj še zaokrožili delo celotnega tedna in se dogovorili za naprej. Srečanje je bilo izredno prijetno saj smo bili vsi zelo veseli, da smo se končno srečali v živo in še dodatno potrdili, da kot partnerji zelo dobro sodelujemo.

Mednarodno srečanje na Madžarskem

V mednarodnem projektu SHES, o delitveni ekonomiji za starejše, smo skupaj s partnerskimi organizacijami pripravili priročnik z navodili in praktični primeri kako z napredno rabo tehnologije spletne platforme približati starejšim.
Oktobra smo v štirih srečanjih s skupino starejših ta gradiva preizkusili:  s praktičnimi prikazi in primeri smo spoznali nekaj spletnih platform, s katerimi lahko starejši ostanejo samostojni, mobilni in prispevajo k zmanjšanju onesnaževanja okolja.  Spoznali smo kaj vse nam lahko nudi pametni telefon,  spoznali nekaj uporabnih aplikacij, se naučili kako si lahko preko spleta poiščemo prevoz (prevoz.org), kako souporabljati avtomobile (avant2go.si), kolesa (bicikelj.si ) in razne predmete, opremo in naprave (knjiznicareci.si) itd. Odzivi udeležencev so nam potrdili, da smo lahko zadovoljni in da smo na pravi poti. Spomladi bomo to delavnico ponovili in prijave že sprejemamo (info@iat.si). Pogoj je osnovno znanje uporabe pametnega telefona.

vsi dogodki »

EVROPSKI DAN NEFORMALNIH OSKRBOVALCEV

STAROSTI PRIJAZNA MESTA IN OBČINE

Klik na več informacij!

PROGRAMI IN PROJEKTI

MREŽA MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV ZA KAKOVOSTNO STARANJE

Več informacij →

STARANJE BREZ NASILJA

Več informacij →

Programa sofinancira:

PPA za 3: Preprečevanje škodljive rabe alkohola v tretjem življenjskem obdobju

Program sofinancira:

logotip Ministerstvo za zdravje

Več informacij -->

 T.A.A.F.E. - Naproti starosti prijaznim skupnostim na področju Alp

Mednarodni projekt partnerskih organizacij in občin iz Italije, Švice, Francije, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Projekt poteka v okviru:

logo TAAFE

 Več o delu na projektu -->

Projekt: Na kmetijo!

      logotip Na kmetijo

logotip Na kmetijo

Več o delu na projektu -->

Medgeneracijski razvojni program Krekovo središče 2 in Z roko v roki

Oba projekta sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (podukrep 19.2)

logotip LAS

Več o delu na projektih -->

Erasmus + projekt SHES Ekonomija delitve za starejše

Več o delu na projektu -->

Erasmus+ projekt Neaktivnost ne pride v poštev (Inactivity is not an option)

Več o delu na projektu --> 

Projekt POVEZANI V ČASU COVID-19

Projekt sofinancira Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Več o delu na projektu -->

IZJAVA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV

Izjavo o varstvu osebnih podatkov lahko preberete tukaj

Anton trstenjak

Anton Trstenjak

Skupaj držimo!
(Anton Trstenjak)

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje