Avtor: Simona Hvalič Touzery
Diskriminacija je pristranski odnos do osebe ali skupine, ki temelji na predsodku oz. predsodkih. Pomeni neenako obravnavanje zaradi starosti, narodnosti, rase, etničnega porekla, spola, zdravstvenega stanja, invalidnosti, jezika, verskega ali drugega prepričanja, spolne usmerjenosti, izobrazbe, gmotnega stanja, družbenega položaja ali katere koli druge osebne okoliščine. Diskriminacija ogroža, omejuje ali onemogoča prizadevanje, uresničevanje ali uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Beseda diskriminacija izhaja iz latinske besede »discriminare«, ki pomeni »razločevati oz. ločevati med«. Slovar slovenskega knjižnega jezika definira diskriminacijo kot dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje.
Ločimo neposredno in posredno diskriminacijo. Neposredna je manj ugodno obravnavanje ene osebe – zaradi osebne okoliščine – v enakih ali podobnih situacijah kot druge osebe. Posredna diskriminacija nastane v primeru, ko na videz nevtralne določbe, merila ali ravnanje v enakih ali podobnih situacijah in pogojih postavljajo osebo z določeno osebno okoliščino v manj ugoden položaj.
Diskriminacijo na podlagi starosti imenujemo starizem. Do starizma prihaja zgolj zaradi pripadnosti ljudi skupini starih ljudi, neodvisno od njihovih individualnih značilnosti. Pojavlja se v vsakdanjem življenju. Primer diskriminacije starih ljudi so npr. slabo ali pa enostransko prikazovanje starih ljudi in starosti v medijih, ter da je starim ljudem težje najti službo kot ostalim ipd.