Slovar: Zloraba starih ljudi
Avtor: Katja Tomažič, Simona Hvalič Touzery
Združeni narodi definirajo zlorabo kot »enkratno ali ponavljajoče se dejanje oz. neustrezno obnašanje, ki se dogaja znotraj vsakega odnosa, ki temelji na zaupanju in ki škodi starejši osebi ter jo spravi v nevarnost«. Poleg te je še več različnih definicij. Zlorabo določa oseben odnos med žrtvijo in storilcem. Navadno gre za ponavljajoče se dejanje.
Najpogostejše oblike zlorab so fizična, čustvena ali duševna, finančna ali materialna, spolna zloraba ter zanemarjanje. Pogosto se več vrst zlorab zgodi istočasno. Ločimo tudi institucionalne zlorabe in zlorabe v domačem okolju. V institucijah prihaja do zlorab tam kjer je institucija slabo vodena in osebje neustrezno ali pomanjkljivo usposobljeno. Nevarni so hierarhični odnosi med osebjem ter premalo osebnega odnosa med osebjem in oskrbovanci, pretirana delovna obremenitev, pomanjkanje osebja in poklicna izgorelost. Večina primerov zlorab v domačem okolju je storjena s strani družinskega oskrbovalca, najpogosteje zaradi njegove preobremenjenosti.
Primer finančne zlorabe je, če si bližnji od svojega starega družinskega člana prisvojijo prihranke, mesečne dohodke, imetje ipd. Oškodovana oseba za to niti ne ve ali pa nima moči, da bi se uprla. Primeri fizične zlorabe so pretepanje, puljenje las, udarci s predmeti, grožnje s smrtjo ipd., s strani sorodnika ali druge znane osebe. Dlje časa trajajoče dejanje je na primer, če je hči več mesecev črpala denar iz prihrankov svojih staršev, ne da bi ti za to vedeli.
Mnogokrat je težko potegniti jasno ločnico med zlorabo in nasiljem. Npr. primer, ko prodajalec od vrat do vrat s prefinjeno reklamo vsili svojo ponudbo staremu človeku in naredi nad njim nasilje (finančno, čustveno). To nasilje je posledica tega, da je izrabil neznanje in zaupanje starega človeka.