Slovar: Osamljenost starih ljudi
Avtor: Simona Hvalič Touzery
Osamljenost je čustveno stanje, v katerem oseba občuti močna čustva praznine in izolacije. Osamljenost je več kot samo želja po družbi nekoga drugega. Je občutek, da si odrezan od ljudi ali pa odtujen od njih.
O osamljenosti govorimo, kadar je posameznikovo omrežje socialnih odnosov manjše ali manj zadovoljujoče, kot si želi. Osamljenost ne pomeni, da so drugi ljudje fizično odsotni, ampak pomeni odsotnost globljih in trajnejših socialnih stikov z drugimi ljudmi. Posameznik občuti osamljenost kot odsotnost emocionalnih stikov, zato pogreša predvsem intenziven emocionalni odnos in intimnost. Oseba, ki ji primanjkuje intimnih stikov, doživlja osamljenost, ki lahko vodi v depresijo. Osamljeni ljudje se v sebi pogosto čutijo prazne. Z drugimi besedami, če človek nima zadovoljene potrebe po temeljnem ali osebnem medčloveškem odnosu z nekom, je osamljen, pa naj je okrog njega še toliko ljudi.
Po Jenny de Jong Gierveld je osamljenost multidimenzionalni fenomen, sestavljen iz treh ravni. Prvi in najbolj značilen element je prikrajšanje, ki je povezano z občutkom odsotnosti intimne povezanosti, z občutkom praznine in zapuščenosti. Drugi element je povezan s časovno perspektivo in izpostavlja vprašanje, do katere mere bi stanje osamljenosti lahko spremenili. Tretja dimenzija vsebuje vrsto čustvenih vidikov osamljenosti, kot so žalost, krivda, frustracija in obup. Osamljenosti ne smemo enačiti s samoto (čas, ki ga nekdo preživi sam), ali s tem, da človek živi sam (opis velikosti gospodinjstva) in tudi ne s socialno izolacijo (nanaša se na stopnjo integracije posameznikov in skupin v širše socialno okolje). Ti koncepti sicer imajo nekaj skupnega, vendar je prekrivanje nejasno in pojmi med seboj niso zamenljivi. V človekovi naravi je potreba, da je včasih sam in to po lastni odločitvi ali pa iz drugih razlogov. Samota je lahko pozitivna, prijetna in čustveno bogata izkušnja, če se je zanjo posameznik sam odločil. Osamljenost tako ni isto kot samota, ki je v starosti ena hujših tegob. Osamljeni stari ljudje začnejo doživljati tudi vso svojo bogato življenjsko preteklost kot nekaj praznega in nevrednega.
Prvi zapis besede osamljenost najdemo v igri Williama Sheakespeara.