Slovar: Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)
Avtor: Simona Hvalič Touzery
IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) je krovni termin, pod katerega spadajo vse komunikacijske naprave ali aplikacije, ki vključujejo radio, televizijo, mobilni telefon, računalnik, mrežno programsko opremo (angl. software) in strojno opremo (angl. hardware), satelitske sisteme itd., kot tudi različne storitve in aplikacije, povezane z njimi, kot so videokonference in učenje na daljavo.
O IKT se pogosto govori v posebnem kontekstu, kot npr. IKT v izobraževanju, zdravstveni oskrbi, neformalni oskrbi ipd. Tako lahko tovrstna tehnologija služi kot pomoč neformalnim in formalnim oskrbovalcem starih ljudi. Npr. tele-delo in e-delo pomagata neformalnim oskrbovalcem, da bolje usklajujejo oskrbovanje in delo, kajti povečuje se fleksibilnost dela in spreminjajo se delovni pogoji. Neformalne oskrbovalce starih ljudi lahko razbremeni pametna domača tehnologija (zaklepanje in odklepanje vrat, prižiganje in ugašanje luči, alarmi, avtomatični električni sistemi ipd.), saj nudi pomoč pri »nadzorovanju oskrbovanih oseb« ali pa olajša vodenje in načrtovanje oskrbe. Poleg tega sistemi nadzorovanja pomagajo oskrbovalcem, da bolje pazijo na oskrbovano osebo, še posebej v primeru, ko gre za dementno osebo.
S pomočjo novih tehnologij lahko ljudje, ki bi bili sicer odvisni od pomoči drugih, dlje časa ohranijo samostojnost in kljub telesnim oviram ohranjajo polno življenje. Tako lahko starim ljudem omogočajo lažje in samostojnejše življenje pripomočki, kot so npr. prilagojen telefon, ki omogoča lažje odčitavanje številk, »govoreča« kuhinja, samodelujoči sesalec, naprave, ki jih upravlja človeški glas, videotelefoni, uporaba interneta ipd.
Na področju IKT velja izpostaviti Japonsko, kjer rešitev vse večjih potreb po pomoči ali oskrbi vidijo v razvijanju posebnih robotov, ki bi pomagali pri negi starega človeka (npr. robotska obleka, robot, ki nudi hranjenje itd).