Slovar: Dolgoživa družba
Avtor: Simona Hvalič Touzery
Družba je dolgoživa, če jo v velikem številu in deležu tvorijo stari ljudje, in če lahko tudi njeni mlajši člani pričakujejo, da bodo dolgo živeli. Govorimo o spremenjeni starostni strukturi prebivalstva.
V dolgoživi družbi so zelo pomembna razmerja med starostno opredeljenimi socialnimi skupinami med šolarji in mladimi, med aktivnimi in upokojenimi, med zelo starimi in tistimi, ki so na začetku profesionalne poti. Nekateri parametri demografskega stanja in razvoja so bistveno spremenjeni stopnja rodnosti je zelo nizka, migracije pa bodo lahko zaradi demografskih značilnosti našega prebivalstva ter zaradi velikih razlik v stopnji gospodarske in socialne razvitosti vedno večje in teže obvladljive. Dejstvo, da se prebivalstvo stara in da živimo v dolgoživi družbi, ima niz posledic, ki so ključne za oblikovanje strategije razvoja v prihodnjih desetih letih. Pri tem dolgoživosti ne smemo razumeti samo kot problem, temveč tudi kot izziv in priložnost. V dolgoživi družbi se morajo z novo družbeno pogodbo in/ali sporazumom medsebojno reševati problemi, ki zadevajo vse generacije. Dolgoživa družba ni družba, kjer bi bile vloge in obdobja v življenju jasno razdeljeni na mladost, ko gre za pripravo na življenje in za šolanje, na zrela leta, torej namenjene delu in ustvarjanju družine, in na upokojitev, ko si vsakdo želi lepo živeti. V dolgoživi družbi naj bi ljudje optimalno izkoristili svoje potenciale v vseh obdobjih svojega življenja.
Že najmanj sto let se v Sloveniji zmanjšuje število rojstev, naravni prirast pa je negativen že vse od leta 1993. Ob takih trendih se bo delež starih, ki imajo nad 65 let, do leta 2050 podvojil, delež zelo starih, ki imajo nad 80 let, se bo potrojil, sočasno pa se bosta zmanjševala število mladih in delovno sposobnega prebivalstva. Povprečna starost Slovencev je danes že 40,7 leta. Živimo vedno dlje in smo vedno dlje aktivni, pa ne le delovno.