Avtor: Simona Hvalič Touzery
Medgeneracijska pogodba je medsebojna odvisnost dveh generacij, ki temelji na predpostavki, da bodo prihodnje generacije, upoštevajoč to pogodbo, zagotovile storitve generaciji, ki je enake storitve nekoč tudi sama zagotavljala starejši generaciji. Najbolj pogosta uporaba tega izraza je povezana z javnim pokojninskim sistemom.
V slovenskem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja predviden dokladni sistem, po katerem se sredstva za izplačevanje pokojnin zagotavljajo sproti iz prispevkov aktivnih zavarovancev. Tako imenovana "medgeneracijska pogodba" zavezuje mlajše zavarovance, da plačujejo prispevke v zavesti, da bo generacija njihovih otrok na ravno takšen način zbirala sredstva za izplačevanje njihovih lastnih pokojnin, potem ko se bodo tudi sami postarali. S finančnega vidika gre za zadolževanje na račun kasnejših generacij. Prispevke, ki jih sedanja generacija zavarovancev plačuje za pokojnine sedanje generacije upokojencev, naj bi sedanji generaciji zavarovancev potem, ko bo šla v pokoj, vrnili takratni zavarovanci. Prednost tega sistema je v tem, ker izloča vpliv inflacije in da upokojenci delijo usodo zavarovancev. Težave pa nastajajo zaradi neusklajenega gibanja števila upokojencev in zavarovancev. Ta medgeneracijska pogodba namreč deluje dobro, če so generacije med seboj uravnotežene, kar pa v Sloveniji pa tudi v mnogih drugih razvitih državah že sedaj ne velja, v prihodnosti pa bo še slabše.