Slovar: Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo
Avtor: Simona Hvalič Touzery
Govorimo o posebnem zavarovanju, ki pomeni zavarovanje in kritje tveganj, ki nastanejo zaradi potrebe po pomoči in negi v času starosti, invalidnosti oz. drugih življenjskih situacijah, ki tovrstno pomoč potrebujejo dlje časa. Na podlagi tega zavarovanja imajo ljudje možnost, da se sami odločijo ali za denarni prejemek ali za organizirano storitev, ki jo plačuje zavarovalnica.
Kot pravi Toth, idejni oče in pobudnik dolgotrajne nege v Sloveniji, bi moralo zavarovanje za dolgotrajno nego zagotavljati dostopnost oziroma kritje stroškov za storitve, do katerih so upravičene osebe, ki zaradi telesne ali duševne bolezni, prirojene ali pridobljene invalidnosti in iz drugih razlogov potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju dnevnih in običajnih opravil v zvezi s telesno nego oziroma osebno higieno, priprehranjevanju, gospodinjskih opravilih, gibanju in zadovoljevanju nekaterih zdravstvenih potreb. Zavarovanje za dolgotrajno nego naj bi vključevalo pomoč druge osebe oziroma storitve, ki jih upravičenec predvidoma potrebuje neprekinjeno v obdobju 6 mesecev ali več. To zavarovanje daje prednost negi na domu zavarovanca in vključevanju svojcev, znancev, sosedov in lokalne skupnosti v nudenje in zagotavljanje pomoči in nege tistim, ki jo potrebujejo. To naj bi prispevalo k temu, da bi ljudje ostali na svojih domovih, dokler niso izčrpane vse možnosti za nego na domu, ali če bi njeno izvajanje postalo neracionalno. Tudi ob prehodu na institucionalno (domsko) nego je potrebno najprej zagotoviti možnosti delne ali premostitvene nege, trajno nego pa šele, ko ni več pogojev za delno. Osnovno načelo dolgotrajne oskrbe mora biti načelo samo-odločanja o lastnem življenju. V Sloveniji naj bi bil kmalu sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.