Slovar: Stoletnik/stoletnica, superstoletnik/superstoletnica
Avtor: Blaž Podpečan
V gerontološkem smislu je pojem stoletnik/stoletnica (v nadaljevanju: stoletnik) povezan z dolgoživostjo oz. z življenjsko dobo. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je stoletnica sto let stara ženska, stoletnik pa sto let star moški. Definiciji sta nenatančni. Ustreznejša je definicija spletne enciklopedije Wikipedia, ki stoletnika opredeljuje kot osebo, ki živi več kot 100 let; ker pa je povprečna življenjska doba po svetu nižja, je pojem neločljivo povezan z dolgoživostjo. S pojmom stoletnik torej označujemo osebo, ki je (bila) stara najmanj 100 let. Pojem stoletnik se uporablja tudi za označevanje osebe, ki je dočakala izjemno visoko starost, četudi ne nujno 100 let. Med statističnimi kategorijami prebivalstva so stoletniki starostno najstarejša, številčno pa najredkejša kategorija. Zaradi naglega staranja družbe pa se njihovo število povečuje. Po podatkih SURS-a je 1. 1. 2008 živelo v Republiki Sloveniji 160 ljudi, starih 100 let in več, 1. 1. 2009 že 170, 1. 1. 2010 pa kar 196. V dobri polovici leta (1. 7. 2010) se je njihovo število povzpelo na 209.
Povečevanje števila stoletnikov je značilnost moderne dobe, vendar so bili stoletniki znani tudi v preteklosti. O njih poročajo že antični viri. Filozof Demokrit iz Abdere naj bi živel med leti 470-460 pr. Kr. do 370-360 pr. Kr. in po nekaterih virih dočakal 109 let. Dokumentiranih primerov stoletnikov ne smemo zamenjevati z miti o dolgoživosti, v katerih ima visoka starost poseben sociokulturni pomen, ki ga družba oz. kultura pripisuje konkretni osebi. Takšni primeri so znani že iz najstarejših kultur. V današnji zahodni družbi z judovsko-krščansko tradicijo so najbolj poznani primeri visoke starosti oseb iz Stare zaveze. Ime najstarejšega med njimi, Metuzalema (969 let), se uporablja kot sinonim za zelo starega človeka. V kategorijo mitov o dolgoživosti spadajo tudi primeri stoletnikov, kjer gre za napake ali namerne potvorbe iz novejših časov, ki so predvsem izraz senzacionalizma in želje po (samo)promociji. Primeri se pojavljajo tako rekoč vsakodnevno, izvirajo pa predvsem iz Afrike, Azije, Latinske Amerike ter iz območja nekdanje Sovjetske zveze. Značilno za te »stoletnike« je, da svoje visoke starosti ne morejo dokazati z avtentičnimi dokumenti.
Naraščanje dolgoživosti je velik izziv za sodobno družbo. Pri reševanju težav, ki jih prinaša dolgoživost, predstavljajo stoletniki prvovrsten znanstveni potencial, predvsem v okviru raziskovanja dejavnikov zdravega staranja, ki jih najbolj poznajo, saj so v visoki starosti ohranili svoje telesno, duševno in socialno zdravje. V jeziku sodobnega socialnega dela jih imenujemo strokovnjaki iz izkušenj. Interdisciplinarne projektne raziskave stoletnikov, ki potekajo po vsem svetu, večinoma izvajajo znanstveni inštituti. Raziskave so obsežne in potekajo v daljšem časovnem obdobju. Delimo jih v tri glavne vrste: raziskave biokemičnih dejavnikov, raziskave genetskih dejavnikov, raziskave splošnih opazovanj dolgoživosti. Prvi dve sta predvsem naravoslovnega značaja, tretja vrsta raziskav pa se posveča tudi družbenim vidikom dolgoživosti, denimo osebnosti stoletnikov, njihovim družabnim stikom ter življenjskemu slogu. John W. Santock v knjigi A Topical Approach to Life-Span Development navaja pet dejavnikov, za katere na podlagi rezultatov raziskave predpostavlja, da so najpomembnejši za dolgoživost stoletnikov: 1) dednost in družinska zgodovina; 2) zdravje (npr. teža, prehrana, kajenje ipd.); 3) stopnja izobrazbe; 4) osebnost; 5) življenjski slog. Avtor navaja tudi, da največjo populacijo med stoletniki predstavljajo ženske, ki niso bile nikoli poročene, prav tako pa prej dosežejo 100 let tisti ljudje, ki so preživeli določene travmatične dogodke, ker so se naučili bolje obvladovati stres in pomanjkanje.
Stoletniki so strokovnjaki iz izkušenj tudi na področju poznavanja preteklosti. Pretekli dogodki, o katerih stoletniki pišejo ali pripovedujejo, se uvrščajo v posebno vejo zgodovine, t. i. oral history. Gre za proces snemanja, ohranjanja in interpretiranja zgodovinskih informacij, ki temeljijo na osebnih izkušnjah in mnenjih pripovedovalca. V svetu so organizirane posebne organizacije in društva z namenom zbiranja, ohranjanja in publiciranja gradiva, ki je bilo pridobljeno z neposrednim intervjuvanjem starih ljudi. Življenjske zgodbe stoletnikov predstavljajo tudi del raziskovalnega gradiva znanstvenih raziskav, saj je z analizo povedanih navedb mogoče odkriti določene varovalne dejavnike zdravega staranja.
Pojma superstoletnik/supertorstoletnica (v nadaljevanju: superstoletnik) SSKJ ne pozna. Po definiciji spletne enciklopedije Wkipedia je superstoletnik tista oseba, ki je dosegla starost 110 let. Beseda superstoletnik je neologizem tudi v angleškem jeziku in se je prvič pojavila v 70. letih 20. stoletja. Starost superstoletnika dočaka le eden od 1000 stoletnikov. Le eden od 50.000 stoletnikov pa dočaka starost 115 let. Najstarejša oseba vseh časov, katere starost je nedvomna, je Francozinja Jeanne Calment (1875–1997), ki je tudi edina oseba v zgodovini človeštva, ki je dokazano presegla starost 120 let. V Sloveniji je bil do sedaj dokumentiran in mednarodno potrjen le en primer superstoletnice (Katarina Marinič, 1899–2010), znani pa so primeri izjemne dolgoživosti, ki jih ni mogoče potrditi (navaja jih npr. J. V. Valvasor). Slovenska superstoletnica je bila uvrščena na seznam verificiranih živečih superstoletnikov, ki ga pripravlja gerontološka raziskovalna skupina The Gerontology Research Group (GRG). GRG sestavlja skupina gerontologov iz različnih držav, ki je deloma internetna, deloma pa se nekateri raziskovalci tudi srečujejo na univerzi UCLA v Los Angelesu. Dejavnost, po kateri je GRG v širši javnosti najbolj znana, je iskanje superstoletnikov po svetu in njihovo potrjevanje. GRG velja za avtoriteto na svojem področju, saj jo kot najbolj relevanten vir uporabljata Guinessova knjiga rekordov ter spletna enciklopedija Wikipedia. Kriteriji GRG za potrditev posameznega superstoletnika so zelo strogi. Za potrditev zahtevajo tri neodvisne avtentične dokumente ter fotografijo superstoletnika. GRG ima svojo spletno stran (http://www.grg.org), kjer objavljajo podatke o različnih gerontoloških temah. Med njimi je tudi tabela živečih potrjenih superstoletnikov (t. i. Table E), ki jo administrator redno dopolnjuje.
Na sezname, kot je seznam superstoletnikov, so stoletniki uvrščeni kot predstavniki določene kategorije dolgoživosti. Kategorije dolgoživosti v obliki seznamov se uporabljajo pri navajanju določenih rekordov (npr. v Guinessovi knjigi rekordov), obenem pa kot raziskovalno gradivo pri znanstvenih raziskavah dolgoživosti, saj iz njih razpoznamo sodobne in historične primere visoke starosti v različnih kontekstih.
Drugi sorodni pojmi so še: dolgoživost (ang. longevity), najstarejši ljudje (ang. oldest people; oldest old), življenjska doba (ang. lifespan).