Slovar: Samovalec - singleton
Avtor: Tomo Korošec
Gospod Peter, zmeren pri jedači in pijači ter zadržan pri prakticiranju drugih telesnih užitkov, je prebrodil leta, ko je nekaj njegovih vrstnikov pri petdesetih pokosil infarkt. Da je pri sedemdesetih še lahko odložil odhod v pokoj, gre nekaj zaslug podedovanim trpežnim genom in – medicini, ki je uspešno, zmeraj uspešneje, dušila pojave staranja in prvih poklicnih bolezni. V firmi so ga porabili do zadnjega, saj je bil voljan prevzemati delovne naloge v raznih krajih, kjer so potekale montaže. Treba mu je bilo zgolj napolniti potovalko in zakleniti samsko stanovanje. Sicer pa je bilo tako od vsega začetka: ko so si kolegi njegovih let ustvarjali družine, je bil gospod Peter zdoma pri delovnih opravilih, s čimer si je sicer nekaj malega prihranil (»za stara leta«), a ker se pri izbiranju neveste ni utegnil preveč ustavljati, je bil nazadnje pred odhodom v pokoj brez družine.
Taki gospodje pozneje sicer radi modrujejo, da »nobena ni bila prava«, a to niti kot tolažba ni kaj prida. Navsezadnje, tudi potencialne neveste lahko sumničavo sklenejo, da mora biti s takim še-zmeraj-fantom nekaj narobe, če se pri teh letih še ni oženil. Kakorkoli že, ko se je gospod Peter stopil v pokoj, je bil glede na svoja leta še povsem »opravilno sposoben«. Sprijaznjen s svojim samskim stanom je sprejemal, kar je življenje ponujalo: z družbo prijateljev, dobrih prijateljev, bi se dalo reči, je hodil v hribe, bral znanstveno fantastiko in ob torkih igral tarok. Če se natanko pretehta, gospod Peter po naravi ni ne samotar ne pustež. Nihče ga ni štel za čudaka ali – bognedaj – za ljudomrzneža. Vedel pa je, to že, da pride čas, ko bo toliko betežen, da bo potreboval pomoč že pri drobnih vsakdanjih opravilih. S svojimi, ker jih ni imel, ni mogel računati, z institucijo, ki se temu posveča, pa je. Takrat bo šel v dom (»dom za ... », plus različno duhoviti evfemizmi za nadležne starčke).
Virtualni gospod Peter (ali pa gospa Ana, je vseeno), prestavljen v resničnost, bo imel hud problem. Pravzaprav bo problem on sam. No, ne čisto sam. Gospodov Petrov bo – v Evropi, zaenkrat – preprosto preveč in ne bodo se mogli zanašati na »dom«.
Tako so spoznale socialna antropologija, gerontologija, sociologija ter statistika, ki je vzela v roke svoja orodja, signale sta sprejeli ekonomija in politika, ter – sklicujoč se druga na drugo – ugotovile, da so se v evropski demografski strukturi izvršile korenite spremembe. Imenujejo se staranje prebivalstva. Mednarodna strokovna javnost jih zaznava, jim posveča svojo pozornost in tipa za rešitvami. Kako bo to šlo dalje, bomo videli, a pričujoči zapis nima tega namena.
Da je gospod Peter samo eden izmed kazalnikov teh sprememb, je očitno. Saj ne more biti edini primer staranja, da bi moglo zadoščati, če se govori samo o »primeru gospoda Petra«. Tako je postal Peter še onomaziološki problem: kako se temu reče (kar je gospod Peter s svojo zgodbo), da se bo vedelo, da govorimo o njem, ne pa o čem drugem. Ko so govorili o njem v angleščini, so ga poimenovali singleton. Angleščina bi imela na izbiro izraza single man/woman, a čeprav beseda singleton lahko pomeni tudi 'samec', se zdi za angleščino prenos osnovnega pomena iz iger s kartami res primernejši.
O singletonih bomo seveda govorili tudi po slovensko. Naslonitev na ustreznično razmerje single man/woman - samec/samica, opisno samski moški/-a ženska, je za slovenščino slabo glede na izrazoslovno teorijo. Slovar slovenskega knjižnega jezika namreč določa za osnovni pomen samec/samica 'žival moškega/ženskega spola', pomen 'neporočen moški/ –a ženska', je na drugem mestu in spričo rahle stilne zaznamovanosti neprimeren za nevtralno poimenovanje. Beseda samotar je sicer nevtralna, vendar za gospoda Petra, kakor se vidi iz opisa v njegovi zgodbi, pomensko neustrezna: gospod Peter ni samotar (angl. solitary, eremite; SSKJ: 'kdor živi sam, brez stikov, povezave z drugimi'), ni samotnež in čudak in ni »po-sili-sam« deseti brat. Gospod Peter seveda je samski (in gospa Ana je samska) in to je stilno nevtralno ter poimenovano ustrezno tudi v posamostaljeni obliki samski/samska, vendar je vloga posamostaljenih pridevnikov na -ski bolj nanašanjska kakor označevalna (Podlimbarski, Štajerska, Prekomorska), zato so okorni sobesedilno, npr. v dom so sprejeli pet samskih.
Slovenščina lahko tvori poimenovanja avtonomno, npr. za predmetni svet materialne kulture (recimo v zgodovinskem razvoju čebelarskega, rokodelskega, poljedelskega, gozdarskega, lončarskega, ribiškega itd. izrazja), lahko pa se tvorbeno (pojmovno, poimenovalno ali oboje) nasloni na dajalni jezik. V gramatiki, pravu je bila to nekoč v precejšni meri latinščina, v razcvetu knjižne slovenščina druge polovice devetnajstega stoletja nemščina, v sodobnosti zlasti angleščina.
Da bi udobno prevzeli besedo singleton ('edina karta določena barve v roki'), kakor so jo za razpravljnje o gospodu Petru uporabili v angleščini, za slovenščino ne pride v poštev. Prevzemanje je poslednja možnost.
Angleška single v besedi singleton prek prenosa iz bridža oz. iger s kartami deloma izraža »samost«, »edinost« glede na kaj (tj. glede na ostale barve kart v roki), ne zajema pa druge pojmovne sestavine, ki je skupaj s single kriva, da se z gospodom Petrom sploh ukvarjamo, tj. star, saj dokler je bil Peter samski, pa (še) ni bil star, tudi ni bil poimenovalni problem. Leksikografsko bi bila naloga tako povečana še za podatek, da gre za osebo. Ko bo Webster v svoj razvid zajel besedo single-ton v aktualnem pomenu, bo moral pristaviti še (četrti) pomen z razlago, ki bo prinašala podatek, da se nanaša na osebo, ki je sama (= samska) + stara.
Kljub temu se naslonitev na razmerje: angleška besedna podstava single s slovensko sam (ne pa 'edini', 'posamezen') še najbolj smotrna. Samostalnikov s pomenom podstavne sestavine sam, ki bi bili primerni za označevanje »primera gospod Peter«, kakor smo za slovenščino pregledali, ni, sta pa glagola samevati in samovati, ki – značilno – nista razvila vsak svojega izglagolskega samostalnika. Samevati (sedanjik samevam) z zmeraj naglašenim é v priponi (-éva-), kot npr. vidévati, je v SSKJ s prvim pomenom 'biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi' blizu pomenu za samotarja, tako da je za našo nalogo neustrezen. Glagol samovati (sedanjik samujem), ki ga SSKJ sicer šteje za starinskega in mu v celoti pripisuje pomene in stilnost glagola samevati, pa je z zmeraj naglašenim á v priponi -ova-/-eva- (kupovati, pričevati), za tvorbo izglagolskega samostanika prost: samoválec, hkrati pa priponsko obrazilo za delujoče osebe -lec dodaja smostalniku nekaj dinamičnosti (kot stanovati – stanovalec).
To je torej predlog: gospod Peter – singleton – je samovalec, gospa Ana pa samovalka, in upati je, da njuno samovánje vsaj ne bi bilo nikomur v napoto.