Slovar: Gospodinjska skupina
Avtor: Jože Ramovš
Gospodinjska skupina je sodobni koncept skupnega bivanja nesorodniških ljudi, ki se je v uveljavil v sedemdesetih letih kot boljša alternativa zavodom za mlade s socialno, telesno ali duševno motnjo v razvoju; zanje se pretežno uporablja ime stanovanjska skupina. Po letu 1990 se koncept gospodinjskih skupin uveljavlja tudi za polno oskrbo onemoglih starih ljudi z nastanitvijo, in sicer skupaj s konceptom četrte generacije pri gradnji domov za stare ter z načelom normalizacije v institucionalni oskrbi starih ljudi.
V gospodinjski skupini stanuje okrog deset starih ljudi, ki imajo veliko skupno bivalno kuhinjo in osebne sobice s sanitarijami. V skupini je prisotna stalna oseba – to je nov polivalenten poklic, ki je po svoji glavni delovni nalogi imenovan hišna gospodinja. Njene naloge so: stalna prisotnost (asistenca), kuhanje in drugo gospodinjsko delo za celotno skupino, organiziranje družabnega, kulturnega in drugega vsakdanjega utripa skupine, zagotavljanje reda in miru v skupini, individualizirana skrb za vsakega člana skupine v skladu z njegovo osebno zgodovino in trenutnimi zdravstvenimi in drugimi potrebami ter njegova vključitev v življenje skupine v skladu z njegovimi zmožnostmi, sodelovanje s svojci in prostovoljci, ki se poleg obiskovanja posameznega člana skupine vključujejo tudi v gospodinjsko, družabno in ostalo življenje celotne skupine. Za potrebe, ki presegajo njene kompetence, hišna gospodinja kliče strokovno pomoč iz skupnih služb celotne domske organizacije.
Vsaka gospodinjska skupina je relativno samostojna. Arhitekturno je navadno povezanih par gospodinjskih skupin na isti lokaciji, kar olajša zlasti nočno dežurstvo. Organizacijsko pa je lahko povezanih tudi več sto gospodinjskih skupin na različnih lokacijah v en dom za stare ljudi s skupnim vodstvom, nabavo, specializiranimi strokovnimi službami, razvojnim in izobraževalnim programom, spremljanjem kakovosti in podobnim.
Koncept gospodinjskih skupin so razvili in uvajali najprej za najbolj ranljive stare ljudi s hudo onemoglostjo (demenca ali druge oblike), nato pa so se uspešno širile pri oskrbi vseh starih ljudi. Za oskrbo najtežjih bolnikov z demenco v tereminalnem obdobju življenja pa se razvija koncept negovalne oaze.
Pri nas o konceptu gospodinjskih skupin največ piše Franc Imperl, ki tudi usposablja hišne gospodinje in ostali kader za sodobno delo v domovih za stare ljudi.