Spoštovanje, sodelovanje in medsebojna pomoč so temeljne vrednote človeškega obstoja in razvoja. Ljudje smo od ranih let naprej odvisni drug od drugega. V naši starajoči se družbi, ki stoji na pragu okoljske in demografske krize, je to še toliko bolj očitno.
Starejši ljudje so ena najbolj ranljivih skupin v družbi; s starostjo se praviloma krči njihova socialna mreža, pešajo jim telesne in duševne moči, pojavi se starostna onemoglost. Zato so starejši ljudje na žalost pogosto žrtve nasilja.
Nasilje nad starejšimi je lahko telesno, spolno, psihično ali čustveno, lahko je finančno ali materialno, lahko pa gre tudi za zapustitev ali zanemarjanje nekoga, ki bi potreboval pomoč. Podatki kažejo, da kar 60.000 starejših prebivalcev Slovenije doživlja nasilje.
Največ nasilja nad starejšimi se zgodi v domačem okolju, svojci pa ga lahko tudi najučinkoviteje preprečijo. Kot je zapisal prof. dr. Jože Ramovš je odvisnost od pomoči drugih težka življenjska naloga za obe strani: za onemoglega in za tistega, ki mu pomaga opravljati vsakdanja opravila. Smisla moči ni težko najti, velika sodobna naloga pa je, razumeti in ponotranjiti smisel nemoči in posledično potrebe po pomoči drugega. Kolikokrat v sodobni družbi slišimo stavek: ne želim, da bi bil na stara leta odvisen od drugih, nebogljen in v breme, bolje je, da me ni.
Po drugi strani pa imajo mnogi dobro izkušnjo, da je ta naloga lahko zelo ustvarjalna. Ključ do tega pa je: prav pomagati in prav sprejemati pomoč. Kot pravi prof. Ramovš: »Vsakdo je namreč kdaj nemočen, vsakdo je v čem nemočen: bolan, potrebuje znanje in izkušnje drugih, materialno pomoč, delo in zaslužek, zgled, da je življenje smiselno tudi v bolezni, nemoči in umiranju. In vsakdo je v nečem močan. Ko nekdo v bolezni, pešanju in umiranju prav prejema pomoč, se tisti, ki mu prav pomaga, ob tem uči empatije, sočutja, solidarnosti. Te zmožnosti razvijamo samo v praksi, ko pomagamo drugim v potrebi.«
Prositi za pomoč, kadar jo potrebujemo – v starosti ali že prej – poveča našo varnost in da drugemu človeku priložnost, da nam lažje in bolje pomaga. In obratno, ko v osamljenosti, stiski, bolezni, invalidnosti ali starostni onemoglosti pomagamo svojemu ostarelemu možu, ženi, materi, očetu, tastu, tašči, prijatelju ali celo neznancu, ki potrebuje pomoč, s tem naredimo njihovo življenje lepše in bolj varno. Pomoč je moč v nemoči!
ekipa Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
Program Staranje brez nasilja, ki ga zadnjih 8 let izvajamo na Inštitutu Antona Trstenjaka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je preventivni program. V ta namen izvajamo delavnice za preprečevanje nasilja, organiziramo skupine za varnejšo starost, krepimo varovalne dejavnike, nudimo osebno svetovanje in informiranje o oblikah pomoči ter spodbujamo prostovoljstvo in socialno vključenost. V kolikor vas zanima več o programu ali bi se želeli vanj vključiti nam pišite na: info@iat.si ali pokličite na 01 433 93 01.