Dogodki

Na inštitutu Antona Trstenjaka smo v začetku marca zaključili z dvema dvodnevnima seminarjema iz Gerontološke logoterapije. Prvi dan smo se poglabljali v smisel v starosti in kako lahko zanj delamo ter ga doživljamo. Drugi dan seminarja pa je bil posvečen življenjski bilanci za kakovostno staranje, svobodi za smiselno stališče ter krepitvi veselja in volje za svoj razvoj in sožitje. Hvala vsem udeležencem za vaše ganljive zgodbe in pronicljiva vprašanja. Kmalu bomo objavili termine naslednjih seminarjev.

V ponedeljek 1. marca je na Inštitutu Antona Trstenjaka potekala skupščina Konzorcija 17, v katerem se vključene občine in stroka povezujejo zato, da bi v lokalnih skupnostih vpeljali mrežo programov integrirane dolgotrajne oskrbe. Na kongresu so predstavili poročilo o preteklem delu in priprave na pridobivanje sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost.

Od 22.11. do 20.12.2020 je na Facebook strani @Družinski oskrbovalci potrekala nagradna igra. Tri zmagovalke so si priigrale knjigo dr. Jožeta Ramovša, Sožitje v družini. Za to jim iskreno čestitamo!

Tekom nagradne igre smo v odgovor na vprašanje: Kaj za vas pomeni skrbeti za vašega bližnjega? Kaj dobrega ali lepega vam pri tem pride na misel? prejeli šest lepih zgodb. Vabljeni, da jih preberete! Za povezavo do zgodb kliknite tukaj.

Odgovor v o

Praznovanje potrebuje posameznik.
Praznovanje potrebuje človeška skupina.
Družina, ki ne praznuje, postaja čedalje slabše skupno bivališče vse bolj nezadovoljnih posameznikov.
Ko družina praznuje, vstopata bogastvo življenja in človeške izkušnje vsakega od njih k vsem drugim.
Na praznik se družinsko bogastvo množi in deli, v delavnikih pa se samo seštevajo in odštevajo posamezni uspehi.
Praznovanje potrebuje široka človeška skupnost.
Praznovanje je bilo, je in bo nepogrešljiva pot, da postajam in ostajam človeški med ljudmi.
Praznik je pogoj za polnost življenja.
Jože in Ksenija Ramovš, Praznovanje

Predavanje je poslušalo več kot 50 udeležencev. Odziv je bil zelo dober. Poslušalcem in vsem ostalim želimo čibmoljše družinsko sožitje in lep prazničen čas!

Povezavo do predavanja najdete na https://youtu.be/2axmdXGPH-8

Predavanje je del projekta Krekovo središče 2.

Vabilo na predavanja in naslovi predavanj:

Hvala vsem za dober odziv na predavanja. V nekaj dneh bodo na strani Staranje brez nasilja dosegljivi tudi izročki.

Ostanite z nami. Ostanite varni in povezani na blizu ali na daleč!

Med 3. in 5. novembrom 2020 je v okviru projekta TAAFE potekala 3. virtualna mednarodna delavnica. Delavnico sta vodila dr. Thibauld Moulaert iz Univerze v Grenoblu in Marta Grčar z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Sodelovali so udeleženci iz Avstrije, Francije,Italije Nemčije in Slovenije.
Cilj delavnice je bilo širjenje metodološkega znanja in razmišljanje o možnostih vključevanja starejših ljudi, občine in ostalih pomembnih deležnikov v razvoj starosti prijaznih skupnosti, v času širjenja covida 19.

V četrtek 8. oktobra 2020 smo na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje organizirali izobraževanje za koordinatorje starosti prijaznih mest in občin (SPMO). Glavna tema izobraževanja je bila: Kaj pomeni biti starosti prijazna občina v času covida-19?

Občine se zaradi preprečevanja širjenja okužb srečujejo s številnimi ovirami pri zagotavljanju dejavnosti starosti prijazne skupnosti v času epidemije. Na izobraževanju smo se ukvarjali s praktičnimi pristopi, kako v spremenjenih razmerah, ki jih prinaša covid-19 nadaljevati z aktivnostmi za dolgotrajno oskrbo bolnih, starostno onemoglih in invalidnih občanov, za aktivno in zdravo staranje celotne upokojenske generacije, krepitev solidarnosti med generacijami ter vzgojo vseh za lepše sožitje.

Tiskovna konferenca ob knjigi: Jože Ramovš (in sod.), 2020. Integrirana dolgotrajna oskrba. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Monografija vsebuje sodobna spoznanja in izkušnje o oskrbovanju odraslih ljudi, ki so pri vsakdanjih opravilih odvisni od pomoči drugih, o razvoju tega sistema socialne varnosti v tradiciji, polpretekli industrijski dobi in danes, ko se ob staranju prebivalstva razvija integrirani pristop oskrbe v krajevni skupnosti.

Sodelujoči:

• Prof. dr. Jože, avtor, ki ureja edino slovensko znanstveno-strokovno revijo za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje; v preteklih 22 letih je objavili 525 daljših člankov z domačimi in tujimi spoznanji o dolgotrajni oskrbi. Vsi ostali so soavtorji poglavij v knjigi:
• Vesna Vodišek Razboršek, direktorica Doma starejših Šentjur, ki se vzorno razvija v smeri sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe.
• Mag. Franc Imperl iz podjetja Firis, izobraževalec kadrov v oskrbovalnih ustanovah, soavtor sistema kakovosti E-Qualin in poznavalec dosežkov v razvoju institucionalne dolgotrajne oskrbe po evropskih državah,
• Marta Grčar iz Inštituta, ki dela z neformalnimi oskrbovalci na Inštitutu Antona Trstenjaka in sodeluje z evropsko zvezo EuroCarers.
• Ivanka Bižal, fizioterapevtka na domu, predavateljica na tečajih za družinske in druge neformalne oskrbovalce, oskrbovalka pokojnega moža.

Dodatna razloga za današnjo konferenco:

1.        Danes, 6. oktobra 2020, prvič obeležujemo evropski dan oskrbovalcev, tokrat neformalnih – to je družinskih članov, sosedov in prostovoljcev, ki oskrbujejo bližnje. V Evropi to zahtevno nalogo opravlja redno vsak deseti prebivalec, v Sloveniji 200.000 ljudi. V povprečju vsakdo pride na 10 let v situacijo, ko je nekdo od njegovih bližnjih odvisen od pomoči drugih pri vsakdanjih opravilih. Inštitut, ki vodi Slovensko zvezo neformalnih oskrbovalcev, je za danes pripravil akcijo, da bi vsakdo s spoštovanjem pozdravil nekoga od znancev, ki pravkar opravlja to zahtevno človeško nalogo.

2.        Sedanji Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, ki daje upanje, da bomo sistem dolgotrajne oskrbe starostno onemoglih in drugih, ki so odvisni od pomoči pri opravljanju vsakdanjih opravil, začeli razvijati na sodoben način, kakor to delajo zadnje četrt stoletja evropske države. Monografija Integrirana dolgotrajna oskrba je strokovni prispevek, da bi to uspelo. V Sloveniji smo bili pred 50 leti po zaslugi genialnega in prizadevnega zdravnika dr. Bojana Accetta pri vrhu tedanjega svetovnega razvoja dolgotrajne oskrbe; od tedaj je seveda šel razvoj za pol stoletja naprej. Če smo za drugimi ostali na repu, imamo sedaj priložnost, da uporabimo svetovno in domače znanje in dobre razvojne izkušnje. To dvoje in dober zakon o dolgotrajni oskrbi nam omogoča, da začnemo dohitevali razvoj drugih evropskih držav na področju humane, finančno in kadrovsko vzdržne dolgotrajne oskrbe.

Sodobna integrirana dolgotrajna oskrba ima naslednje značilnosti.

1.      Vsi finančni viri so povezani v dovolj veliko skupno solidarnostno blagajno za dolgotrajno oskrbo v državi, tako da je oskrba dostopna vsakemu človeku, ki jo potrebuje; za to danes dajejo evropske države okrog 1,5 % BDP.

2.      Zdravstvena nega in psihosocialna oskrba sta povezani v eno celoto, enako so vključena sodobna znanja arhitekture, infrastrukture in drugih za oskrbo relevantnih strok.

3.      Pri oskrbi se upošteva celotnega človeka v njegovi telesni, duševni, duhovni in socialni razsežnosti.

4.      Formalna strokovna oskrba in neformalna oskrba domačih in prostovoljcev sestavljata eno komplementarno celoto.

5.      Oskrbovalne storitve z vsem sodobnim znanjem, metodami in pripomočki so zlite z osebnim odnosom med oskrbovancem in oskrbovalcem (v ustanovi ima vsak oskrbovanec referenčno osebo izmed zaposlenimi in eno od zunaj, svojca ali prostovoljca).

6.      Mreža oskrbovalnih programov je organizirana in vodena v lokalni skupnosti: v občini ali mestu po soseskah. Pri tem so majhni krajevni domovi z ducatom programov za oskrbo na domu središča za razvoj sodobne oskrbe v kraju; sodobno evropsko načelo je: kjer je potreben vrtec za otroke, je še potrebnejši dom za stare ljudi. Oskrba onemoglih je primarna naloga vsakega človeka, vsake družine in vsake krajevne skupnosti. Sodoben sistem dolgotrajne oskrbe se lahko uspešno razvija le, če ga kot svojo primarno nalogo organizira lokalna skupnost, enako kakor poskrbi za cestno infrastrukturo, komunalo in druge vitalne potrebe občanov.

7.      Država pa ima naloge, ki jih ne more opraviti nihče drug. Te so: vzpostaviti mora sodoben sistem integrirane dolgotrajne oskrbe, zbrati vire za finančno vzdržno in vsem dostopno oskrbo, postaviti merila za minimalno kakovost oskrbe, voditi nevtralno kontrolo nad izvajanjem oskrbe, skrbeti za razvoj sistema oskrbe, oskrbovalnih metod in pripomočkov ter za krepitev »nove solidarnosti med generacijami« v celotnem prebivalstvu.

Celotna konferenca je na portalu: https://sl-si.facebook.com/janez.platise

Foto: Janet Platiše

V torek, 8. septembra je na Inštituta Antona Trstenjaka potekala seja upravnega odbora Konzorcija 17, v katerem se vključene občine in stroka povezujejo zato, da bi v lokalnih skupnostih vpeljali mrežo programov integrirane dolgotrajne oskrbe in s tem svojim občanom zagotovile boljši jutri.

V soboto, 29.8.2020 smo v okviru projekta Na kmetijo! obiskali ekološko kmetijo AvarK v vasici Smuka v Suhi Krajini. Zakonca Novak sta nam predstavila njihovo kmetijo ter razkazala pripadajoče objekte, vključno s pašniki kjer vzrejajo škotsko govedo.

Po kosilu iz domačih in lokalnih dobrot smo izvedli  poizvedno skupino, v okviru katere smo udeležence povprašali o njihovih vtisih ter razpravljali o možnostih in pogojih za razvoj socialnega varstva starejših na kmetijah kot obliki dopolnilne dejavnosti v Sloveniji.