Avtor: Jože Ramovš, datum: 4.1.2016

Njegovi odliki sta konkretnost in izvedbeni realizem. To, da je neka občina ali mesto član te svetovne in slovenske mreže, se mora videti konkretno v življenju in sožitju krajanov. Formalna vključenost v mrežo in sprejem strateškega programa za reševanje demografskih nalog sta le pomembni sredstvi, da lokalna skupnost doseže edini stvarni cilj tega programa: vidno izboljševanje krajevnih razmer za staranje in sožitje generacij. Realizem programa pa se kaže v tem, da gradi na stvarnih možnostih kraja: finančnih, prostorskih in drugih materialnih virih, intelektualnih, strukturnih in drugih človeških virih, ki so v kraju – vse te sile pa zbira in povezuje v sinergijo za večjo učinkovitost.

            Odločilni pogoj, da program starosti prijazne občine ali mesta uspe, je informiranje. Vsi prebivalci morajo biti čim bolj obveščeni o njegovem namenu, vsebini in dogajanju. In to po vseh razpoložljivih informacijskih kanalih, ki jih skupnost premore.

            O čem vse mora biti krajevna javnost informirana?

            Prvi korak je informiranost krajevnega vodstva in odločilnih strokovnih služb. Naše in svetovne izkušnje kažejo, da se v starosti prijazno mrežo vključi občina ali mesto, kjer so vodilni politični, upravni in strokovni ljudje v občini ozaveščeni o demografski problematiki in informirani o tem svetovnem programu.

            V teh občinah ali mestih poteka že v času priprave na vključitev v starosti prijazno mrežo široko informiranje ljudi o izzivih staranja v občini in o tem svetovnem odgovoru nanje. Demografsko informiranje je uravnoteženo – poroča tako o problemskih vidikih staranja kakor o obetavnih možnostih, ki jih staranje prinaša naši skupnosti in posamezniku. Ko so v občinskem svetu teh skupnosti formalno sprejemali odločitev o vstopu v mrežo, so zanjo glasovali brez izjeme vsi svetniki, pa naj so bili sicer med seboj še tako politično nasprotni. Skrb za kakovostno staranje in lepše sožitje zadeva vse ljudi. Ob zadostnem informiranju se izkaže, da povezuje vse skupine kljub vsem razlikam, ki jih sicer usodno razdvajajo.

            Po vstopu občine ali mesta v mrežo se začne 5-letni ciklus izvajanja programa starosti prijazne občine ali mesta, ki je v tem času njihova prednostna razvojna naloga. Prednostno pozornost ji posvečajo v vseh krajevnih javnih občilih: v časopisu, na občinski spletni strani, lokalni radijski ali TV postaji. Krajevni časopis ima npr. redno rubriko Starosti prijazna občina …(npr. Žiri). V njej objavlja konkretne informacije o trojem:

1. kaj se v kraju dogaja v smeri izboljšanja razmer za zdravo, dejavno in dostojanstveno staranje vseh občanov ter kaj za krepitev solidarnosti med generacijami in lepše sožitje v kraju;
2. dobre izkušnje drugih občin in mest na tem področju, saj je glavni namen mreže izmenjava dobrih izkušenj na tem področju;
3. ljudje potrebujejo tudi nova znanja o starosti, staranju in odnosih – seveda ne v suhoparni znanstveni obliki, ampak v vsem razumljivem in lepem jeziku.

            Poleg krajevnega časopisa gredo vse te informacije med krajane tudi preko spletne strani občine, preko radijskih in TV valov lokalnih postaj in osebno v okviru raznih krajevnih prireditev.