English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Status: Na zalogi

Cena izvoda: 14,00 €

izvodov v košarico

Izbrani članki iz te številke

Good Quality of Old Age 24/3

Jože Ramovš: Pomoč

Maruška Budič: Staranje in (epi)genetika

Jože Ramovš: Uvodnik

Kakovostna starost logotip

LETNIK 24 (2021), ŠTEVILKA 3

Uvodnik

V pričujoči številki je obsežen pregledni članek o biologiji staranja; v naši reviji je bil ta vidik v primerjavi s psihosocialnimi vidiki zapostavljen. Danes je jasno, da je gerontologija lahko uspešna samo, če je interdisciplinarna – če povezuje v eno celoto sožitna, okoljska, ekonomska, duševna, osebnostna, biološka in dedna spoznanja o človekovem vseživljenjskem razvoju in staranju. V stvarnosti pa ostajajo biološka znanja precej v krogu biologov, zdravnikov in farmacevtov, psihosocialni vidiki pa so razdrobljeni v množico socioloških, psiholoških, psihoterapevtskih, etnografskih, ekonomskih, socialno delavskih in drugih družboslovnih teorij in usmeritev. Za prihodnja desetletja, ko bo v skupnostih prevladovalo staro prebivalstvo, potrebujemo integralno gerontološko antropologijo, ki vsa sodobna znanja in izkušnje človeških kultur povezuje v enovito celoto; to celoto pa pripoveduje v jeziku, ki je razumljiv vsem strokam in vsakemu človeku, ki se želi poučiti o razvoju v starosti, da bi jo bolje usmerjal pri sebi, druge pa razumel in jim pomagal. Naša gerontološko medgeneracijska revija ima to usmeritev, zato je vključevanje znanj in področij, ki so bila v njej manj zastopana, zanjo prazničen uspeh in spodbuda v prizadevanju za integralno gerontološko usmeritev.

Znanstveni in strokovni članki

POVZETEK

Staranje je splošen, naraven, gensko uravnavan, evolucijsko ohranjen in časovno odvisen zapleten biološki proces, za katerega je značilno postopno upadanje fizioloških funkcij in njihove medsebojne usklajenosti v organizmu, ki nastopi ob odraslosti ter povzroči neravnovesje nevroloških, imunoloških in presnovnih funkcij v telesu. Dolgoživost je kompleksna življenjska lastnost in se razlikuje med posamezniki, družinami in populacijami. Ocenjujejo, da dednost vpliva na približno eno tretjino lastnosti, povezanih z dolgoživostjo, na preostanek pa vplivajo epigenetski in okoljski dejavniki. Medtem ko so okoljski dejavniki in dejavniki življenjskega sloga pomembni v mlajših letih, se zdi prispevek genetike pomembnejši pri doseganju skrajne starosti. Posamezniki se različno odzivajo na okolje, katerega del so, in na okolje, ki ga oblikujejo za svoje preživetje in razmnoževanje. Življenjski slog vpliva na dolgoživost na vseh stopnjah razvoja. Na izjemno dolgoživost lahko vplivajo polimorfizmi v določenih genih, ki so povezani z izjemno stabilnostjo genomov in mehanizmi homeostaze. Razvoj področja epigenetike v zadnjih desetletjih je prinesel veliko informacij o dednih variacijah fenotipov. Številne raziskave so pokazale, da so epigenetski odkloni osrednjega pomena za številne bolezni in motnje, za katere je prej veljalo, da so predvsem posledica genskih dejavnikov. Izjemen napredek pri razumevanju epigenetskih bolezni in motenj pomaga pri prizadevanju za zdravljenje epigenetskih odklonov, ki povzročajo bolezni.

Ključne besede: staranje, stoletniki, superstoletniki, genetika, epigenetika, dolgoživost, epigenetika in staranje, genetika dolgoživosti, dednost dolgoživosti, zdrava življenjska doba, starostne bolezni

POVZETEK

Zaradi hitrega staranja družbe po svetu narašča število ljudi, ki so stari sto let in več. Pri tistih stoletnikih, ki so ohranili telesno, duševno in socialno zdravje, lahko proučujemo dejavnike zdravega staranja, ki so vplivali na njihovo dolgoživost. Poleg dedne zasnove je dolgoživost najbolj odvisna od življenjskega sloga. Pri tem je pomembno tudi njihovo mnenje, zakaj so dočakali visoko starost. Ker je v Sloveniji malo znanstvenih medicinskih raziskav o stoletnikih, sem želela raziskati njihovo mnenje, zakaj so dočakali visoko starost. V raziskavo sem po načinu namenskega vzorčenja povabila pokretne oskrbovance doma starejših občanov, ki niso imeli demence. Opravila sem deset delno strukturiranih intervjujev o njihovem načinu življenja. Intervjuje sem obdelala z odprtim in aksialnim kodiranjem. V analizi je bilo identificiranih 96 kod, ki se združujejo v šest tem: gibanje, prehrana, smiselno izpolnjen čas, osebnostne lastnosti, družina in družabnost. Teme se združujejo v tri kategorije: življenjski slog, ki vključuje gibanje, prehrano in smiselno izpolnjen čas, človeške vezi, ki zajemajo družino in družabnost, ter osebnostne lastnosti. Izsledki kažejo, da svojo dolgoživost pripisujejo kazalcem dolgoživosti v drugih raziskavah. Najbolj se ujemajo z Okinawsko raziskavo stoletnikov, ki dolgoživost pripisuje: prehrani, življenjskemu slogu, socialni vključenosti, telesni aktivnosti in duhovnosti. Najbolj izstopajo osebnostne lastnosti.

Ključne besede: stoletniki, dolgoživost, življenjski slog, osebnostne lastnosti stoletnikov

POVZETEK

Zaradi večje dovzetnosti in ogroženosti za hujši potek bolezni covid-19 je za starejše in druge ranljive posameznike potrebna večja skrb. Raziskave kažejo, da imajo pacienti, ki so stari nad 55 let, trikrat večjo smrtnost zaradi te bolezni. Razlog za to je dejstvo, da mnogo starejših trpi za posledicami krhkosti, multimorbidnosti in drugih degenerativnih bolezni povezanih s starostjo, ki pripomorejo k slabšemu imunskemu sistemu. Zdravje je opredeljeno kot stanje popolne fizične, duševne in socialne blaginje. Zaradi večje neposredne ogroženosti telesnega zdravja epidemija covida-19 vpliva tudi na duševno in socialno zdravje starejših. Pandemija je večino zdravstvenih virov preusmerila na nujno zdravljenje obolelih za covidom-19 in posledično omejila delo na zdravstvenih področjih, ki obravnavajo pogoste bolezni starejše populacije. V prispevku je predstavljen pregled vplivov pandemije na vse tri vidike zdravja pri starejših ljudeh v povezavi z ukrepi, ki so namenjeni zagotavljanju njihove splošne blaginje. Prikazana je primerjava globalnih in slovenskih spoznanj ter podatkov pri obvladovanju pandemije. V fazi po pandemiji bo ključnega pomena, da se vsakemu zdravstvenemu področju zagotovijo gospodarski in organizacijski viri za čim hitrejšo vrnitev na raven podpore stanja pred pandemijo.

Ključne besede: pandemija, epidemija, covid-19, starejši ljudje, zdravje

Zakaj bi bilo zanimivo poslušati, brati in raziskovati življenjske zgodbe dobro starajočih se ljudi? Odgovor se skriva v besedah »dobro starajoči«. To je izraz, ki se uveljavlja, da bi usmerili pogled na stvarne možnosti dobrega staranja. S tem zapisom o meni dragi, že pokojni moževi noni, bi vam rada prebudila željo po opazovanju takih ljudi. Odstirajo nam pot v dobro staranje, posledično pa že sedaj v dobro življenje.

Iz gerontološke literature

Urbanistični inštitut Slovenije je 2020 izdal priročnik o prilagoditvah za kakovostno bivanje starejših oseb avtorice Barbare Železnik, kot soavtorja sta navedena tudi Richard Sendi in Boštjan Kerbler. Priročnik so izdali v okviru projekta »Model za staranje v domačem bivalnem okolju v Sloveniji«, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost.

Na Švedskem živi več kot 2 milijona starejših ljudi, ki so presegli standardno upokojitveno starost 65 let in tvorijo 20 % prebivalstva. Pričakovano je, da se bo njihov delež do leta 2040 povečal na 23 %, predvsem zaradi visoke rodnosti v štiridestih letih prejšnjega stoletja. Poleg tega je pričakovana življenjska doba na Švedskem med najvišjimi na svetu: 80,6 let za moške in 84,3 let za ženske. Več kot 5 % prebivalcev te države je starejših od 80 let.

Gerontološko izrazje

POMOČ

angleško: help, assistance, aid, care

nemško: Hilfe

Pomoč je specifična vrsta medčloveške povezanosti, pri kateri po površinskem videzu eden daje in drugi dobiva; prvi je na tem področju močan, drugi v svoji nemoči odvisen od njegove pomoči. Pri tem medčloveškem odnosu ne gre niti za simetrijo niti za konflikt, ampak za po videzu neuravnoteženo komplementarnost v korist prejemnika.

Iz medgeneracijskih programov

Dolgotrajna oskrba in bivanje starejših v starosti je vedno bolj pereča tema. Evropske smernice in tudi spremembe grejo v smeri od institucionalnega varstva k skupnostnim programom. Zato smo na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v okviru projekta Na kmetijo!, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, raziskovali odnos starejših do različnih oblik bivanja za starejše ljudi, še posebej do bivanja na podeželju. V projektu so sodelovale tri partnerske kmetije, ki jih zanima možnost socialnega varstva za starejše kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Sodelovali smo tudi z gospodinjsko skupnostjo starejših, kjer oblika celodnevnega bivanja že poteka. Raziskavo smo izvedli na obiskih pri treh kmetijah in gospodinjski skupnosti, vsakega smo dvakrat obiskali, skupaj smo izvedli torej osem obiskov, v skupini je bilo v povprečju po deset starejših in nekaj mlajših oseb. Obiskovalci so si temeljito ogledali kmetijo, se pogovarjali z lastniki in drugimi ter izpolnili vprašalnik o bivanju starejših. Poleg tega smo izvedli tudi poizvedno skupino o potencialih za bivanje na podeželju.

Good Quality of Old Age: Journal for Gerontology and Intergenerational Relations

Good Quality of old age: Journal for Gerontology and Intergenerational Relations, Vol. 24, Num. 3, 2021

INDEX

0. Editorial (Jože Ramovš)

1. Scientific and expert articles

1.1. Maruška Budič: Ageing and (epi)genetics

1.2. Silvija Grad: The opinion of centenarians living in a nursing home about their longevity

1.3. Nastja Šivec in Branko Gabrovec: The impact of the pandemic on the health of older people

1.4. Barbara Merše: Quality ageing despite all life problems

2. Review of gerontological literature

2.1.  A guide for adaptation of the home environment for safe ageing

 (Alenka Ogrin)

2.2. Experiences of grandchildren caring for demented grandparents (Tjaša Grebenšek)

2.3. Care for older people in Sweden (Katja Bhatnagar)

2.4. Increased violence against older people - causes reported by carers during the Covid-19 pandemic (Ana Gorenc Vujović)

3. Glossary of gerontological terms

3.1. Help (Jože Ramovš)

4. Family carers

4.1. Planning of care in later life (Blažka Kolenc)

5. Reflecting on intergenerational programmes

5.1. Older people's opinion about living on farms (Alen Sajtl)

 

Družinski in drugi neformalni oskrbovalci

V sklopu tretjega primorskega maratona pozitivne psihologije je 13. marca 2021 potekal spletni seminar z dr. Matjažem Figljem, ki je vodja paliativne oskrbe v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici. Na svojem delovnem mestu se vsakodnevno srečuje s tanko mejo med življenjem in smrtjo, saj njegovi pacienti v paliativni oskrbi zaključujejo življenje. V svojem predavanju je občinstvo spodbudil h globljemu razmisleku o moralno etičnih vprašanjih, s katerimi se srečujemo pri načrtovanju oskrbe v starosti.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje