Revija kakovostna starost

Kakovostna starost je edina slovenska znanstveno-strokovna revija, ki je posvečena izključno starosti in z njo povezanimi socialnimi, ekonomskimi, zdravstvenimi, medgeneracijskimi ter drugimi, z gerontologijo povezanimi vprašanji.

Zadnja številka

Starejše številke

Kakovostna starost - letnik 28, številka 4

Kakovostna starost - letnik 28, številka 3

Kakovostna starost - letnik 28, številka 2

Kakovostna starost - letnik 28, številka 1

Kakovostna starost - letnik 27, številka 4

ARHIV »»

Naročite letnike!

Želite naročiti revijo Kakovostna starost v obliki letnika? Nič lažjega. Le »klik« vas loči od vseh naših letnikov. Pri naročilu starejšega, vam ga bomo poslali takoj, trenutno aktualen letnik pa pošiljamo v obliki naročnine - tako, ko izide posamezna številka, jo pošljemo tudi vam. Več »»

Izbrani članki

Ksenija Ramovš: Delo Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v letu 2012

Maša Birsa: Obravnava bolnika z demenco

Tina Lipar: Demenca

Jože Ramovš: Stari ljudje v razširjenih družinah marsikaj pogrešajo, ne počutijo pa se odveč

Mojca Slana: Starosti prijazna Ljubljana

Blaž Podpečan: Stoletnik/stoletnica, superstoletnik/superstoletnica

Alenka Ogrin: UNECE o neformalnih oskrbovalcih

Simona Hvalič Touzery: Ocena škode, ki jo je povzročil starim ljudem lanskoletni cunami v Aziji

Tanja Pihlar: Nega in oskrba starih ljudi v Švici

Tanja Pihlar: Aristotel o staranju in sožitju

Jože Ramovš: Minljivost

Tina Lipar: Zloraba alkohola pri starejših

Darja Čepin: Občina Ravne na Koroškem in program mladi za starejše

Simona Hvalič Touzery: Svetovna banka izdala publikacijo o mednarodni perspektivi pokojninskih sistemov v 21. stoletju

Tina Lipar: Gerontološki dogodki

Maja Rant: Zveza medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije

Klavdija Globokar: Prilagoditvena strategija partnerjev dementnih po odhodu v institucionalno oskrbo

Katja Tomažič: Slovensko nacionalno poročilo o družinskih oskrbovalcih starih ljudi

Jože Ramovš: Staranje in kultura

Mojca Slana: Gerontološki dogodki

Strokovne knjige

Dobro je biti človek

Dr. Anton Trstenjak

Anton Trstenjak, DOBRO JE BITI ČLOVEK, 2. izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in Salve d.o.o., 2018, 164 strani.

Anton Trstenjak (1906–1996) je bil najbolj  znan kot psiholog – s tega področja je polovica od njegovih skoraj petdesetih knjig; ostale so filozofske, teološke, kulturološke in svetovalno-terapevtske. Vse njegovo znanstveno, pedagoško in svetovalno delo pa povezuje poglabljanje v temeljno antropološko vprašanje Kdo in kaj je človek? S tega področja je tudi njegova knjiga Dobro je biti človek, ki je bila po 30 letih ponatisnjena po zaslugi gospe Danice Sebanc; branje tretjega dela te knjige jo je tako obogatilo, da jo je želela imeti na voljo sama in z njo postreči drugim.

V prvem delu knjige povzema Trstenjak spoznanja o značilnih lastnostih, zaradi katerih je človek človek in se bistveno razlikuje od vseh drugih živih bitij, v drugem delu pa je prikazana senčna stran človeka – njegova tragika ob nesrečah, zmotah, hudobiji in smrti; ta del ima zgovoren naslov Hudo je biti človek. Druga polovica knjige daje pritrdilni odgovor naslovu Dobro je biti človek. V njem daje Trstenjak kot veren kristjan odgovor na vprašanje, kako se usmerjati v srečno, zadovoljno, kakovostno in plodno življenje zase in za skupnost. Prepričljivo pookaže, da dobrota ni sirota, ampak je božja – človekova dobrota je svetloba na poti osebnega zorenja, pri uresničevanju želje po lepem medčloveškem sožitju in pri reševanju težav in stisk, s katerimi se sleherni srečuje v življenju.

Več iz knjižne police

Izdali smo že 51 knjig, ki jih najdete na naši knjižni polici. Vabljeni k ogledu, večino lahko tudi kupite v tej spletni prodajalni ali osebno na Inštitutu. Več »»