English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 21, številka 2
Kakovostna starost logotip

Dobre prakse pomoči družinskim oskrbovalcem v Sloveniji

Avtor: ured. Jože Ramovš, datum: 10.8.2018

Kljub temu da Slovenija na področju sistemske ureditve in organiziranosti dolgotrajne oskrbe tako zaostaja v Evropi, tudi na tem področju posamezne slovenske občine, strokovne ustanove in službe, nevladne organizacije in drugi subjekti razvijajo in izvajajo programe, ki ne zaostajajo za evropskim razvojem. Na 1. slovenski konferenci o neformalni oskrbi smo imeli okroglo mizo s 13 udeleženci, ki so predstavili dobre prakse pomoči družinskim in drugim neformalnim oskrbovalcem na svojih področjih. Zastopana so bila vsa štiri pomembna področja dolgotrajne oskrbe, podpisani pa sem okroglo mizo vodil.

  1. Politika in uprava, ki odloča o sistemski ureditvi na svojem področju, skrbi za financiranje, razvoj in nadzor. Svoje dobre izkušnje lokalne politike sta prikazala župan Občine Žiri, mag.Janez Žakelj, in podžupan Občine Ivančna Gorica, gospodTomaž Smole, iz občinskih uprav pa gospa Katja Vegel iz Občine Kamnik in mag. Klara Golja iz Občine Kanal ob Soči.
  2. Zdravstveno, socialno in druge strokovne službe, ki so pomembne za kakovostno dolgotrajno oskrbo, je prikazalo šest izkušenih strokovnjakinj: patronažno zdravstveno nego dr. Mateja Berčan, sestra z Iga, usposabljanje domačih negovalcev soavtorica knjige Domača nega, sestra in prof. Alojzija Fink iz Srednje zdravstvene šole v Ljubljani, socialno oskrbo na domu gospa Carmen Rajer, vodja te službe za občini Krško in Kostanjevica na Krki, fizioterapijo na domu gospa Ivanka Bižal iz Kočevja, paliativno oskrbo pa naslednji zdravnici: dr. Mateja Lopuh z vidika nacionalnega sistema in izkušenj njegovega uvajanja na Gorenjskem ter dr. Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta v Ljubljani in iz programa Metulj.
  3. Dobre izkušnje nevladnih organizacij pri pomoči družinskim oskrbovalcem so bile vidne že pri navedenih poročevalcih o političnih, upravnih in strokovnih praksah, saj se velik del strokovnih spoznanj in izkušenj lahko življenjsko ukorenini v praksi v civilnih programih na osnovi prostovoljskega dela – take primere navajata zlasti prof. Alojzija Fink, ko govori o tečajih Karitas o domači negi, in dr. Maja Ebert Moltara ob predstavitvi programa Metulj. Velike nevladne programe pa sta predstavili gospa Štefanija Zlobec, predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica, in gospa Anka Ostrman, program Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev Slovenije.
  4. Časopisi, radio, televizija, internet in druga družbena občila imajo nepogrešljivo vlogo pri informiranju in ozaveščanju javnosti o družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcih. Njihovo pomembno vlogo je ob dobri praksi prikazala urednica upokojenske revije Vzajemnost, mag. Jožica Dorniž, omenjana sta bila tudi revija in radio Ognjišče, ki ozaveščanju in informiranju o staranju in oskrbi redno namenjata svoj medijski prostor.

Predavatelji so v prispevkih na tej okrogli mizi na kratko predstavili dobre prakse na svojem področju, in sicer kaj delajo, kdo in kako dela ter za koga in od kdaj, in svoje načrte za nadaljnji razvoj. Ti, ki so poročali, imajo v slovenskem prostoru sloves, da to, o čemer so govorili, delajo v praksi res dobro, inovativno in zavzeto. V Sloveniji poznamo še druge, ki so dobri na tem področju; v reviji Kakovostna starost so se nekateri od njih že poglobljeno predstavili, zlasti v obsežnih intervjujih. Omejitev na zgoraj omenjene je narekovalo dejstvo, da že štirinajst referentov v enem sklopu presega običajni čas za tak prikaz, zlasti pa kriterij, da pri tej okrogli mizi zajamemo vsa področja deležnikov celostne razbremenilne pomoči družinskim in drugim neformalnim oskrbovalcem v sodobni dolgotrajni oskrbi – torej javne in civilne organizacije ter pomembna nova znanja in strokovne službe, ki zagotavljajo skupaj z neformalnimi in formalnimi oskrbovalci ter oskrbovanci human, razvojno naravnan in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe.

            Ko boste prebrali naslednjih trinajst avtorskih prispevkov s te okrogle mize, boste verjetno navdušeni, kakor smo bili jaz, 250 udeležencev konference – med njimi polovica družinskih oskrbovalcev, predsednik evropskega združenja EUROCARERS ter številni znanstveni, upravni in politični udeleženci konference. Spoznali boste občine, strokovne službe in nevladne organizacije z vidika njihovega uspešnega dela na področju dolgotrajne oskrbe v celoti, posebej pa njihovo inovativno delo za pomoč 200.000 družinskim oskrbovalcem, ki po vsej Sloveniji na svojih domovih oskrbujejo nad 60.000 starostno onemoglih, kronično bolnih ali invalidnih ljudi.

dr. Jože Ramovš

 

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje