Avtor: Božidar Voljč, datum: 26.1.2010

Deklaracija Generalne skupščine AGE-a

Kdo in kaj je AGE?

AGE – The European Older People's Platform[1] je evropska mreža približno 150 organizacij z 28 milijoni članov, ki zagovarja interese vseh državljanov Evropske unije, starejših od 50 let. Prizadeva si, da bi starejši na evropski, nacionalni, regionalni ter lokalni ravni aktivno sodelovali v političnem dogajanju, vplivali na razvoj politike EU in se bolj zavedali vsega, kar vpliva na njihova življenja.

Povzetek Deklaracije Generalne skupščine AGE-a, 8. maja 2009

Staranje evropskih družb lahko v času finančne in ekonomske krize povzroči napetosti med generacijami, ki se jim je mogoče izogniti z ustreznimi družbenimi spremembami. Kljub razlikam v ukrepanju posameznih držav članic EU izhajajo vsi njihovi ekonomski, davčni in socialni sistemi iz solidarnosti med državljani vseh generacij. Ta solidarnost, s katero si delimo skupno evropsko dediščino, mora ostati osrednja točka vseh sprememb. Po mnenju AGE-a se je na današnjo socialno in demografsko danost mogoče ustrezno odzvati le s krepitvijo medgeneracijske solidarnosti ter sodelovanja. Zoperstaviti se je potrebno negativnemu dojemanju staranja, dostojanstvo starejših pa ohraniti in podpirati v vseh reformnih načrtih.

Na solidarnost med generacijami ne smemo gledati le s finančne plati, ampak tudi s stališča medsebojnega sodelovanja. Spodbujati je treba boljše medsebojno razumevanje potreb in pričakovanj vseh starostnih skupin in iskati nove načine sožitja. Demografske spremembe bodo pomembno vplivale na medgeneracijska dogajanja, zato bo treba ponovno opredeliti sodelovanje med generacijami in ga podpreti z ustreznimi ukrepi. S podporo socialnih in ekonomskih ukrepov je treba zagotoviti večje sodelovanje ljudi vseh starosti, negovati bolj pozitivno vzdušje in odpravljati s starostjo povezane predsodke. Ljudje vseh starosti naj s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostmi prispevajo h krepitvi Evrope.

V odgovoru na nedavno objavljeno Sporočilo (Communication) in Poročilo o staranju 2009 (Report on Ageing 2009)Komisije UE poziva Generalna skupščina AGE-a države članice in Evropske ustanove, da na naj upoštevajo naslednja priporočila:

Pokojninske reforme

Podpira naj se močan obvezen državni pokojninski sistem (t. i. 1. steber): sedanja finančna kriza kaže, da so močni obvezni državni pokojninski sistemi, ki sledijo splošni rasti in blaginji, najboljša rešitev. Države članice naj iščejo še druge finančne vire in rešitve za zagotavljanje finančne vzdržnosti pokojninskih sistemov, za bolj pravično razdeljevanje virov med mladimi in starejšimi ter med bogatimi in revnimi vseh starosti.

Za zaščito dodatnih pokojninskih sistemov in zasebnih prihrankov naj se vzpostavi učinkovit Evropski nadzorni in regulatorni sistem za finančne trge ter ustanove: nauk sedanje krize je, da finančne ustanove za zaščito prihrankov in pokojnin državljanov in za doseganje njihovih družbenih ciljev potrebujejo predpise in ukrepe. Države članice same tega ne zmorejo, zato naj se dogovorijo za vzpostavitev Evropskega nadzornega in regulatornega sistema, ki naj spet zagotovi zanesljivo vodenje finančnih trgov in povrnitev zaupanja državljanov.

O pokojninski reformi naj se organizira aktiven civilni dialog: potreba po reformi pokojninskih sistemov je nujnejša kot kdajkoli prej, izvaja naj se v popolnem soglasju z zainteresiranimi državljani. O pokojninskih reformah naj se z organizacijami mladih in starejših državljanov na nacionalni in evropski ravni organizira širok javni dialog. Na evropski ravni naj se to pripravi v okviru Evropskega pokojninskega foruma (The European Pension Forum), njegove pristojnosti pa naj se razširijo na vse pokojninske stebre in na povezave med njimi.

Vsem je treba zagotoviti ustrezno pokojnino tudi osebam, ki so začasno prekinile z zaposlitvijo: med pripravami na pokojninske reforme naj vlade namenijo posebno pozornost temu, da njihovi učinki ne bodo poslabšali stanje ranljivih skupin, na primer žensk, dolgotrajno nezaposlenih in priseljencev z omejenimi leti dela v EU. Poskrbijo naj tudi za boljša nadomestila neformalnim oskrbovalcem, ki so prekinili zaposlitev za določeno obdobje ali se odločili za skrajšano delo, da bi skrbeli za sorodnika, ki potrebuje pomoč, in slabo plačanim delavcem, vključno s priseljenci.

Zaposlovanje

Možnosti zaposlovanja je treba prilagoditi potrebam starejših delavcev in upoštevati težave, s katerimi se soočajo v današnji krizi: dosedanji ukrepi za povečanje zaposlovanja starejših delavcev ne učinkujejo več in ljudje, stari nad 45 let, so na trgu dela bolj ranljivi kot kdajkoli prej. Države članice naj pripravijo inovativne rešitve, vključno z možnostjo nadaljnega izobraževanja in usposabljanja ter starejšim delavcem pomagajo, da ostanejo aktivni oziroma »zaposljivi«, da se bodo sposobni čim hitreje vrnili na trg dela, ko bo obstoječa recesija minila.

Zakonodaja naj oskrbovalcem zagotavlja dopust: pri oskrbi starejših so potrebni novi pristopi, ki naj podprejo neformalne oskrbovalce, ki nudijo oskrbo. Investicije v oskrbo odvisnih starostnikov so (kot je to urejeno v zvezi z varstvom otrok) tudi investicije v zaposlovanje in ne samo proračunski izdatek. Tudi neformalnim oskrbovalcem, ki skrbijo za sorodnike, odvisne od pomoči, je treba zagotoviti socialne pravice, vključno s pravico do pokojnine.

Odpraviti je treba zakonsko starostno mejo, ko se je treba upokojiti: države članice naj ponovno preverijo starostno mejo (ne pa starosti, od katere je oseba upravičena do upokojitve) in odstranijo ovire, ki posameznikom onemogočajo, da bi se svobodno odločali o nadaljevanju dela ali o postopni upokojitvi, o delni zaposlitvi oziroma o upokojitvi, ko so dosegli pokojninsko starost.

Socialna vključenost

Posledice krize na stare ljudi je treba dobro oceniti in se dogovoriti, kako v posameznih ciljnih skupinah zmanjšati revščino: pripravijo naj se bolj natančna orodja za oceno kratkotrajnega in dolgotrajnega učinka krize na vse skupine prebivalstva, vključno s tistimi, ki so najbolj izpostavljeni socialni izključenosti: ljudje z nizkimi dohodki, starejše ženske in priseljenci.

Vsem starim ljudem naj se zagotovi primeren dohodek: v vseh starostnih skupinah je revščina vzrok socialne izključenosti. Izkoristiti je treba priložnost Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010 in predlagati ustrezen minimalen dohodek, ki naj dosega vsaj prag revščine, ki se sproti opredeli, za zagotovitev dostojnega življenja v starosti. Ukrepi za podporo revnih starejših naj bodo izvedeni tako, da bo ohranjeno njihovo dostojanstvo in ne bodo stigmatizirani.

Vsakomur naj se zagotovi možnost spodobnega bivališča: za ponoven zagon nacionalne ekonomije je treba podpirati gradnjo in obnovo bivališč. Investira naj se v socialno gradnjo, ki je prilagojena potrebam starajočega se prebivalstva in omogoča čim daljše bivanje doma.

Med starejšimi naj se pospešuje uporaba javnega prevoza: brezplačen ali subvencioniran javni prevoz je ključnega pomena za povečanje vključenosti starih ljudi, njihove mobilnosti in sodelovanja v življenju skupnosti. EU naj v okviru svoje trajnostne razvojne strategije spodbuja države članice, da ponudijo posebne cene ali brezplačen prevoz mladini in upokojencem. S strukturnimi skladi EU je državam članicam mogoče pomagati pri uvajanju tovrstnih načrtov.

V novi zakonodaji EU proti diskriminaciji naj se še nadalje omogočajo posebne cene za starejše in mlade: za spodbujanje socialne vključenosti mladih in starih ljudi je treba zagotoviti, da predlog smernice o enaki obravnavi in dostopnosti dobrin in storitev vključuje ustrezne ukrepe, ki dopuščajo različno obravnavo na podlagi starosti z namenom, da lahko aktivno sodelujejo v življenju skupnosti.

Zdravstvena in dolgotrajna oskrba

Omejiti je treba doplačila posameznikov za zdravstveno in socialno oskrbo: zagotoviti je treba nadzor nad doplačili starih ljudi in da bodo vsi, tudi bolniki s kroničnimi boleznimi, imeli še naprej zagotovljen dostop do potrebne oskrbe za primerno ceno.

Vire za zdravstveno in socialno oskrbo je treba porabljati na bolj smotrni način: v času omejenih finančnih sredstev naj bo med prednostmi nalogami politike na primarni ravni krepitev zdravja in preprečevanje bolezni, podpiranje zdravega načina življenja in odgovornosti posameznika. AGE poziva k bolj smotrni in učinkoviti porabi sredstev v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Poraba naj bo pravična za vse generacije, zmanjša naj se čezmerna uporaba zdravil. Uvedejo naj se novi načini oskrbe, pri čemer naj se vključijo nove tehnologije za zmanjšanje stroškov oskrbe in izboljšanje njene kvalitete.

Podpira naj se uvajanje obveznih standardov kakovosti za oskrbo za socialne storitve in institucionalno oskrbo. Uvajajo naj se ustrezni ukrepi za preprečevanje zlorab starejših tudi v neformalnih okoljih oskrbe.

Izboljšati je treba socialni položaj in usposobljenost oskrbovalcev v dolgotrajni oskrbi: na ta način naj bi povečali število oskrbovalnega in sestrskega osebja in privabili več mladih ljudi v oskrbovalni sektor.

Podpre naj se neformalne oskrbovalce, tudi tiste, ki so že presegli upokojitveno starost: z novimi pristopi naj se oskrbovalcem omogočijo dopust, začasni oddih, usposabljanje, supervizija in uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij. 

Pozornost je treba usmeriti na neenakopravnosti v zdravju, s katerimi se srečujejo starejše ženske in moški ter druge ranljive skupine: na podlagi zaključkov posveta Evropske komisije o nepravičnosti v zdravju je treba oblikovati strategije za odpravo nepravičnosti, s katero se srečujejo stari ljudje, tudi na področju duševnega zdravja. Zavarovalniškim družbam se tudi ne sme dopustiti, da pri sklenitvi dodatnih zdravstvenih zavarovanj upoštevajo razlike glede na spol in starost, kot to predvideva obstoječi osnutek smernice o enaki obravnavi in dostopnosti dobrin in storitev.

Aktivno sodelovanje državljanov

Treba je vzpostaviti in krepiti civilni dialog na lokalni in nacionalni ravni: države članice in Evropski parlament naj zagotovijo, da se z odprto metodo koordinacije vzpostavi močan civilni dialog z organizacijami državljanov. Pri tem naj se izkaže močna politična volja po konstruktivnem dialogu z državljani.

Krepiti je treba vlogo starejših v evropskih družbah: Evropska komisija naj predlaga leto 2012 za Evropsko leto aktivnega staranja in sožitja med generacijami. Svet Evrope in Evropski parlament naj predlog podpreta in glasujeta za ustrezen proračun. Podpira naj se vključevanje starejših v evropske programe vseživljenjskega učenja in programe za državljane.

Vzpostavi naj se most med starejšimi državljani in evropskimi ustanovami: povrniti je treba zaupanje državljanov v aktivnosti EU. Na novo izvoljeni Evropski parlament naj podpre ponoven sklic Medskupine za staranje.

V času krize naj se spodbujajo prostovoljske aktivnosti: treba je podpreti pobude za večje vključevanje starejših v prostovoljsko dejavnost in v starostno mešanje skupine, pri čemer naj se pravično povrnejo stroški prostovoljcem. V evropskem letu prostovoljstva 2011 naj se podpira prostovoljstvo starejših.

Starejši ob katastrofah in drugih kriznih razmerah

Sprejeti in pospeševati je treba akcijski načrt Svetovne zdravstvene organizacije za starejše ob katastrofah in drugih kriznih razmerah: v primeru kriznih situacij, kot npr. v primeru naravnih nesreč ali terorističnih napadov, naj se s čezmejnim sodelovanjem zagotovi usklajeno in boljše odzivanje. Pri tem je treba upoštevati kratkoročne in dolgoročne potrebe ranljivih skupin, kot so otroci in starejši, z vključevanjem lokalnih nevladnih organizacij pa bolje izkoristiti človeški kapital in zmožnosti starejših.

Zaključek

Finančna in ekonomska kriza še bolj poglabljata izzive demografskega staranja. Ključnega pomena je priprava usmerjenih in dobro usklajenih političnih odzivov, ki upoštevajo velike zmožnosti in prispevek starejših. Pomembna je tudi krepitev sodelovanja in plodnega ter dejavnega sožitja; pri tem je povezovanje sil in zmožnosti ljudi vseh generacij v korist vsem.

Kriza je jasno pokazala na pomanjkljivosti socialne politike, zato mora biti njena reforma med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami evropskih ustanov in nacionalnih, regionalnih ter lokalnih uprav.

Generalna skupščina AGE-a se strinja s temi priporočili in pooblašča Svet, da stori vse, da se bodo Evropske ustanove in nacionalne vlade odzvale na naš poziv. Svet bo o tem poročal Generalni skupščini na njenem naslednjem letnem zasedanju.