Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 26.1.2010

Danes ima Alzheimerjevo bolezen okoli 4,5 milijona Američanov in ta številka bo do leta 2050 dosegla 16 milijonov. Ker kar 70% bolnikov s to boleznijo živi doma, bo ta bolezen prizadela na milijone družinskih članov, prijateljev in oskrbovalcev. Podatki za ZDA kažejo, da bo šest od desetih ljudi z Alzheimerjevo boleznijo odtavalo in se izgubilo. Če jih ne najdejo v 24 urah, jih bo polovica tvegala resne poškodbe ali smrt. To je le nekaj podatkov, ki jih navaja pričujoča brošura. Sicer pa v njej že takoj na začetku opozorijo na ločevanje med simptomi za Alzheimerjevo boleznijo in običajno izgubo spomina, do katere pride s starostjo. Bolnik z Alzheimerjevo boleznijo (AD) pozabi celotno izkušnjo, običajno pa se pozabi le del izkušnje; tak bolnik se tudi zelo redko pozneje spomni stvari, ki jo je pozabil, normalno pa je, da se je pozneje spomnimo; postopno izgubi sposobnost, da bi sledil napisanim ali povedanim navodilom, kar za ljudi, ki nimajo AD ne velja; sčasoma pozabi uporabljati zapiske in ne more več skrbeti zase.

Ker izguba spomina, ki vpliva na vsakdan posameznika, ni običajen pojav starosti, je treba biti pozoren na simptome te bolezni. Ameriško združenje Alzheimer’s Association je razvilo seznam desetih opozorilnih znakov, ki vodijo k prepoznavanju Alzheimerjeve bolezni:

1. Izguba spomina: pozabljanje na novo pridobljenih informacij, ki se jih tudi kasneje ne spomni.
2. Težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil: običajno jim je težko načrtovati vsakodnevne naloge in jih izvajati (kuhanje, telefoniranje ipd.).
3. Težave z jezikom: pozabljanje preprostih besed, zaradi česar se jih težko razume (ne spomnijo se npr. besede za ščetko in to opisno povedo: stvar za moje zobe). Občasne težave z iskanjem ustrezne besede ne sodijo sem.
4. Dezorientiranost v času in prostoru: izgubljanje v lastni soseski (ljudje se ne zavedajo, kje so, kako so tja prišli in se ne znajo vrniti domov). Sem ne sodi občasno pozabljanje, kateri dan v tednu je.
5. Slabo ali zamegljeno presojanje: neustrezno oblačenje glede na temperaturne razmere (oblečejo se v več slojih na vroč dan in zelo pomanjkljivo, ko je zunaj mrzlo), slaba presoja glede uporabe denarja (npr. dajanje velikih vsot denarja prodajalcem po telefonu ipd.).
6. Težave z abstraktnim mišljenjem: velike težave s kompleksnimi umskimi nalogami (npr. pozabljanje, kaj so številke in kako se jih uporablja).
7. Pogosto založijo stvari: stvari založijo na nenavadnih mestih (npr. likalnik v hladilniku). Če občasno založimo denarnico ali ključe je to nekaj povsem običajnega in ni opozorilni znak za Alzheimerjevo bolezen.
8. Spremembe v razpoloženju in obnašanju: nagle spremembe razpoloženja (npr. od umirjenosti k jezi in nato v jok).
9. Spremembe osebnosti: dramatične spremembe od popolne zmedenosti do sumničavosti, preplašenosti, popolne odvisnosti od drugih.
10. Prenehanje dajanja pobud: pasivnost, dolgotrajno posedanje pred TV zaslonom, neobičajno dolgo spanje, nerazpoloženost za običajne dejavnosti. Normalno pri človeku pa je, da je navadno utrujen od dela in družbenih obveznosti.

Zanimive so tudi smernice za oskrbovalce ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. Predvsem je potrebno mirno in varno okolje, ki je prilagojeno zmožnostim osebe:

• odpravite direndaj, bleščanje in zmanjšajte zunanji hrup;
• oblikujete pomirjujoče obrede z redno dnevno rutino, pomirjujočimi predmeti, nežno glasbo in pomirjujočimi dotiki;
• zagotovite možnosti za razgibavanje in izpolnjujoče dejavnosti, ki so prilagojene sposobnostim osebe;
• spremljajte osebno udobje: zagotovite ugodno temperaturo in redno preverjajte ali ima oseba kakšne bolečine, ali je lačna, žejna, zaprta, ima poln mehur, je utrujena, ima kakšno okužbo ali če ji kaj draži kožo;
• pozorni morate biti na frustracije ob izražanju želja in potreb;
• namesto prepiranja in nestrinjanja raje preusmerite pozornost osebe;
• poenostavite naloge in rutino;
• izogibajte se odprtih vprašanj in raje postavljajte vprašanja, na katera se da odgovoriti z da ali ne;
• omogočite dovolj počitka med dogodki, kot so obiski prijateljev ali sosedov;
• uporabljajte nalepke, da opomnite osebo na kakšno opravilo;
• opremite vrata z varnostnim zapiralom.
Brošura zajema še kratko predstavitev drugih vrst demence, vpliv Alzheimerjeve bolezni na možgane, postopek diagnosticiranja te bolezni, razloge za Alzheimerjevo bolezen ter dejavnike tveganja. Glavni dejavnik tveganja je starost, saj se verjetnost za pojav bolezni po starosti 65 let podvoji vsakih pet let. Po starosti 85 let je verjetnost za pojav Alzheimerjeve bolezni že skoraj 50%. Dodaten dejavnik tveganja je genetika oz. dejstvo, da je imel to bolezen že kdo v družini. Raziskave kažejo, da je pri tistih, katerih starši, sestra ali brat so imeli to bolezen dva do trikrat večja verjetnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Znanstveniki so do sedaj identificirali gen, ki poveča verjetnost te bolezni, a to še ne pomeni, da je posameznik ne bo dobil, če tega gena nima (le v 5% primerov Alzheimerjeve bolezni je bil prisoten ta gen). Je pa skoraj gotovo, da bo posameznik imel bolezen, če ima ta gen. Poleg omenjenih dejavnikov tveganja lahko sem, kot kažejo raziskave, prištevamo resno poškodbo glave ter srčno-žilne bolezni. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da zdravo in aktivno staranje nekako varuje pred pojavom Alzheimerjeve bolezni.

Brošura vsebuje tudi opis sedmih stopenj bolezni in z njimi povezanih simptomov. V povprečju živijo ljudje z diagnosticirajo Alzheimerjevo boleznijo še osem let po tem, ko so simptomi bolezni postali opazni tudi drugim ljudem. Vendar pa preživetje variira od treh do dvajsetih let, odvisno od starosti in siceršnjega zdravstvenega stanja obolele osebe.

Čeprav je brošura napisana za ZDA, je v njej veliko uporabnih informacij, ki so neodvisne od kraja bivanja. Prav zato smo brošuro tudi na kratko povzeli in poudarili zanimive in uporabne napotke.