Avtor: Tanja Pihlar, datum: 26.1.2010

Inštitut za socialno in preventivno medicino na Univerzi Zürich (Institut für Sozial- und Präventivmedizin der Universität Zürich) je novembra 2008 objavil poročilo o zdravstvenem stanju starejših prebivalcev v kantonu Zürich z naslovom Zdravje v starosti (Gesundheit im Alter).

To je prvo poročilo o zdravstvenem stanju v kantonu, ki zajema izključno osebe, stare 65 let in več; omenjeni inštitut na vsakih pet let izdaja poročilo o zdravstvenem stanju prebivalstva v kantonu Zürich. Poročilo obsega 111 strani in je razdeljeno na šest poglavij, ki so jih prispevali različni avtorji, med drugim tudi prof. François Höpflinger s Sociološkega inštituta Univerze Zürich. V posameznih poglavjih so predstavljeni demografska slika prebivalstva v kantonu, podatki o zdravstvenem stanju (zdravstvenih težavah, nezgodah, dejavnikih tveganja, funkcionalnih omejitvah, umrljivosti, vzrokih smrti ipd.), o psihosocialnih dejavnikih, ki vplivajo na zdravstveno stanje, o uporabi zdravstvenih storitev (preventivni pregledi, uživanje zdravil, bivanje v bolnicah in obiski osebnega zdravnika, diagnoze in operacije, oskrba na domu, domovi za stare ipd.). Posebno poglavje je namenjeno predstavitvi Centra za gerontologijo na Univerzi Zürich in organizaciji Pro Senectute Kanton Zürich, ki nudi starejšim ljudem oskrbo na domu (Spitex) in različne preventivne dejavnosti (nordijska hoja, vadba v vodi, joga, ples ipd.). V zadnjem poglavju so prikazane posebnosti preventive pri starih ljudeh; podani so tudi ukrepi za preventivo in spodbujanje zdravja pri starih ljudeh v kantonu, ki so bili izdelani na podlagi analiz; tudi se so prikazane v pričujoči publikaciji. Poročilo se opira na podatke iz različnih virov. Glavni vir podatkov je Švicarska nacionalna anketa o zdravju iz leta 2002 (vanjo so bile vključene osebe, stare nad 15 let, ki v Švici živijo v zasebnih gospodinjstvih), ki jo je izvedel Zvezni urad za statistiko (od leta 1992-1993 jo izvaja na vsakih pet let), popis prebivalstva iz leta 2000, statistika smrtnih primerov in vzrokov smrti, medicinska statistika bolnišnic in statistika socialno-medicinskih ustanov ipd. Povzeli smo nekaj zanimivih podatkov:

• po demografskih napovedih bo število starega prebivalstva v kantonu močno naraslo: leta 2050 bo vsaka četrta oseba stara najmanj 65 let, vsaka deseta pa najmanj 80 let;
• starejše ženske pogosteje doživijo izgubo partnerja in posledično pogosteje živijo v enočlanskih gospodinjstvih ali v domovih za stare; med ženskami, ki so dosegle starostno mejo za upokojitev, je tudi večji delež samskih in delež žensk brez otrok kot pa pri moških v enaki starostni skupini; praviloma imajo ženske tudi slabši ekonomski položaj;

• v domovih za stare ljudi ali negovalnih domovih bivajo pogosteje osebe, ki so stare 85 let in več; le-ti so najpogostejša oblika bivališča za osebe po 95. letu;
• zaposlitev po dopolnjeni starostni dobi za upokojitev je redka (leta 2006 je bilo v kantonu zaposlenih okoli 10% oseb, starih nad 65 let); zaposleni ostajajo predvsem kmetovalci in osebe v svobodnih poklicih;
• upokojenska gospodinjstva so v povprečju premožnejša od gospodinjstev oseb, ki so zaposlene; večina premoženja je v lasti oseb, starih nad 65 let; po drugi strani pa za vsako deveto osebo v tej starostni skupini starostna pokojnina ne zadošča za preživetje in dobiva dodatek;

• več kot tri četrtine vprašanih, starih nad 65 let, je svoje zdravje ocenilo kot dobro ali zelo dobro; v primerjavi s starostno skupino od 15 do 64 let imajo boljše duševno zdravje (večje duševno ravnovesje in prepričanje, da nadzirajo svoje življenje), slabše pa je njihovo telesno zdravje, pogosteje so poročali tudi o občutku osamljenosti – to velja še zlasti za ženske, za ljudi stare nad 75 let, za osebe z nizko stopnjo izobrazbe in nizkimi prihodki;
• štiri od desetih oseb, starih 65 let in več, ki živijo v zasebnem gospodinjstvu, imajo funkcionalne omejitve, ki jim povzročajo težave pri vsakdanjih opravilih (vprašani so kot najpogostejše vzroke navajali inkontinenco, težave z vidom, težave slediti pogovoru);
• četrtina vprašanih je navajala, da je imela v zadnjih dveh tednih pred anketo znake depresije, ženske pogosteje od moških; osebe, stare 75 let in več, so to navajale pogosteje od oseb, starih med 65 in 74 let;
• padci so v starostni skupini nad 65 let zelo pogosti: vsaka peta oseba pade najmanj enkrat na leto; nevarnost za padce je pri ženskah dvakrat večja kot pri moških, večja je tudi pri osebah z nižjo izobrazbo;
• med moškimi in ženskami se je v primerjavi s prejšnjimi desetletji nekoliko zmanjšala razlika v življenjski dobi, vendar 65-letne prebivalke Züricha še vedno živijo v povprečju 3,5 let dlje od moških sodržavljanov enake starosti;
• devet od desetih oseb, starih nad 65 let, je vključenih v vsaj eno od naslednjih oblik socialne mreže: živijo v gospodinjstvu z več osebami (večinoma s partnerjem), imajo vsaj enkrat na mesec stike s svojimi otroki ali vsaj enkrat na mesec zahajajo v cerkev ali so dejavni v društvu; najmanj so v socialno mrežo vključene ženske nad 75 let in osebe s funkcionalnimi omejitvami;
• okoli tretjina vseh oseb, ki so bile v kantonu hospitalizirane, je bilo starih nad 65 let; leta 2005 je bila vsaka oseba, stara nad 65 let, hospitalizirana najmanj enkrat, moški pogosteje od žensk; vsaka peta oseba, ki je bila hospitalizirana, se je večkrat na leto zdravila v bolnici; osebe, stare nad 65 let, so v povprečju preživele v bolnici 12,4 dni;
• med glavnimi razlogi za hospitalizacijo so bile srčno-žilne bolezni, artroza, okvare vida, zlom stegnenične kosti;
• leta 2005 je oskrbo na domu (organizacija Spitex) prejemalo tri četrtine oseb, starih 65 let in več, ter skorajda polovica oseb, starih 80 let in več; med oskrbovanci v stacionarni oskrbi pa je bilo več kot 95% oseb, starih 65 let in več, ter tri četrtine oseb, starih najmanj 80 let.

Celotno poročilo je dosegljivo na spletu.