Avtor: Jože Ramovš, datum: 25.10.2021

Integralna antropološka gerontologija zbira spoznanja o zdravem staranju v celostnem pomenu besede – torej o telesnem, duševnem in socialnem zdravju. Z zdravim staranjem sovpada daljšanje življenjske dobe. Kakšno je splošno znanje o tem? Vsakdo lahko ve, da sta zdravo staranje in dolžina življenja odvisna od dednosti, okolja in človekovega življenjskega sloga. Pa tudi, da je življenjski slog zavestna osebna usmeritev v gibanje in zdravo prehranjevanje, medem ko je nujnost po zavestnem prizadevanju za lepo sožitje in dobro sodelovanje večinoma na robu zavesti ali pa prazna besedna fraza. K zdravemu staranju pa ne pripomorejo fraze, ampak samo osvojene sožitne veščine: za lepše komuniciranje in boljše sodelovanje z vsemi, za prepoznavanje in kakovostno opravljanje svojih vlog v družini, službi in družbi ter za ustvarjanje lepega vzdušja v tem trojem. Večina tudi ve, da na zdravo staranje vpliva kakovost okolja, še zlasti neosnaženost, materialna varnost, razmere v družbi in raven izobraženosti. O dednosti pa se običajno reče, da ima za zdravo staranje in dolžino življenja tretjino zaslug; s to ugotovitvijo se pri psihosocialno usmerjenih ljudeh biološka spoznanja o staranju večinoma končajo.

Jedro biološke gerontologije so naglo napredujoča genetska spoznanja o staranju. Pri njih lahko razlikujemo osnovni genetski zapis, ki je prirojen in stabilen, ter spoznanja o epigenetskem razvoju (gr. epi pomeni zunaj), ko zunanji vplivi vplivajo na konkretno izražanje genetske zasnove. V starosti se krepi epigenetski vpliv na človekovo zdravje in na dolžino življenja. Epigenetika prihaja do spoznanj o tem, kaj vse vpliva na zdravo ali bolno uresničevanje genetskega programa v človekovih celicah. Med drugim je to življenjski slog, ki skozi leta postopoma sooblikuje genetsko življenje celic in soodloča o njihovi zdravi delitvi, o njihovem medsebojnem imunskem sodelovanju in o načinu odmiranja bolnih celic. To pa je bistvo biološke vitalnosti in če ta upada, star človek podlega kroničnim boleznim. Dovzetnost za rakova obolenja, bolezni ožilja in sladkorno bolezen je zelo povezana z dolgotrajnimi epigenetskimi vplivi. Epigenetika je odkrila, kako se kemijski dodatki, zlasti metilni, nabirajo na genetski verigi in ovirajo genetske zapise o odpornosti celice, njeni zdravi delitvi, o uničevanju okvarjenih celic in podobno. Epigenetska spoznanja so most med človekovo podedovano biološko strukturo ter njegovim zavestnim usmerjanjem lastnega življenjskega sloga v danih razmerah in okolju. So dragocen znanstveni doprinos za oblikovanje programov zdravega staranja in za zdravljenje kroničnih bolezni, ki so najpogostejše ovire kakovostnega staranja.