Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 9.2.2010

V decembru so na Uradu za makroekonomsko analizo in razvoj izšli Socialni razgledi, ki predstavljajo analitičen portret razvoja slovenske družbe, družbene klime in razmer ter razvojnih trendov, ki vplivajo na družbeno kohezijo. Publikacija vsebuje tako ekonomsko analizo razvoja v Sloveniji kot temeljitejšo analizo ‘socialnega’ področja. Med drugim obravnavajo nekatere aktualne koncepte, kot so družbena kohezija in socialna izključenost, socialni kapital in zaupanje, blaginja in kakovost življenja ipd. Osrednja tema Socialnih razgledov je dolgoživa družba. Kot je zapisano v predgovoru, gre za izzive in priložnosti, ki jih staranje družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih mrež in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Socialni razgledi obravnavajo bolj pozitivne razsežnosti staranja prebivalstva. Kot pravijo v predgovoru, pomeni staranje družbe predvsem, da ljudje živijo dlje, kot so živeli doslej, kar je dobro in prispeva h kakovosti življenja. Na kakovost življenja starih ljudi pa ne vplivata samo pokojninski in zdravstveni sistem, marveč tudi možnosti dolgotrajne oskrbe, možnosti in spodbude za aktivnost in izobraževanje, ustrezni delovni pogoji ter odnos družbe do starih in starosti, vključno z njihovo socialno vključenostjo. Med drugim izpostavijo, da proučevanje dolgožive družbe ne pomeni samo ukvarjanje s položajem starih. Družba, v kateri ljudje živijo dlje, lahko svojo vitalnost in razvojno dinamiko ohranja samo, če jo stalno osvežuje in prenavlja dovolj veliko število mladih. Zato so v tej publikaciji precej pozornosti namenili spreminjanju družine in njenemu prilagajanju drugačnim družbenim okvirom ter dejavnikom in razmeram, ki vplivajo na odločitve mladih o oblikovanju družine in rojstvu otrok.

Publikacijo tvorijo konceptualna izhodišča, dve obsežni vsebinski poglavji in statistična priloga. Prvo poglavje z naslovom »Kako živimo« predstavlja objektivno sliko in subjektivne ocene življenjskih pogojev v Sloveniji. Poglavje obsega devet medsebojno povezanih vsebinskih sklopov, ki vsak s svojega zornega kota osvetljujejo življenjske pogoje slovenskega prebivalstva in spremembe teh pogojev, večinoma po letu 1995. Predstavijo dejavnike, ki sodoločajo kakovost življenja ljudi in njihovo zadovoljstvo: dohodek, zaposlitev, dostop do javnih storitev in dobrin, revščino, omrežja socialne opore slovenskega prebivalstva in socialno izključenost, na koncu pa analizirajo javnomnenjski utrip skozi subjektivne zaznave življenjskih pogojev v Sloveniji. Drugo poglavje »Slovenija – dolgoživa družba« izpostavlja ključne razvojne izzive, priložnosti in probleme, ki nastajajo zaradi staranja družbe, ali pa jih staranje pospešuje. Poglavje, ki ga sestavlja osem vsebinsko povezanih in prepletenih sklopov, prinaša obilico pomembnih elementov in nastavkov za oblikovanje politik, na osnovi katerih v zadnjem sklopu zastavijo ključne razvojne izzive in predlagajo razvojne usmeritve in ukrepe. V »Statistični prilogi« so zbrani podatki, ki vsak zase in po skupinah predstavljajo podobo in razsežnosti socialnega razvoja.

Socialni razgledi pokrivajo veliko različnih tematskih področij; kot zanimivost navajamo le nekaj spoznanj:

• Med vsemi kategorijami in socioekonomskimi skupinami dosežejo najvišjo stopnjo tveganja revščine osebe, stare nad 65 let, ki živijo same (39,9%), sledijo jim brezposelni moški (38,8%). Pod mejo revščine je leta 2003 živelo skoraj dvakrat več starih (19,2%) kot celotne populacije (10,0%). Najbolj so revščini podvržene stare ženske; leta 2003 jih je pod mejo revščine živelo 22,9% (moških 11,1%).
• Dostopnost socialnovarstvenih storitev zmanjšujejo nezadostna mreža storitev in programov, težave pri financiranju in pogosto slaba informiranost potencialnih uporabnikov. V Sloveniji je bilo v letu 2005 v domovih za stare 4,4 mest na 100 prebivalcev, starejših od 65 let, kar kaže, da ne odstopamo bistveno od bolje razvitih evropskih držav. Zaostajamo pa po obsegu oskrbe na domu in drugih neinstitucionalnih oblikah pomoči, saj je vanje vključenih manj kot 2% prebivalcev, starejših od 65 let. Zaradi razlik v regionalni razvitosti in dostopnosti je za sprejem v domove za starejše v nekaterih okoljih čakalna doba daljša kot drugje.
• Slovensko prebivalstvo se stara. Sredi leta 2005 je imela Slovenija dva milijona prebivalcev. Njihova povprečna starost je bila že 40,4 let.
• Slovenija po stopnjah delovne aktivnosti starejših (55–64 let) in mladih zaostaja za evropskim povprečjem. Stopnjo delovne aktivnosti starejših je treba povečati z razširitvijo spodbud za podaljševanje delovne aktivnosti in z oblikovanjem strategij aktivnega staranja, ki bi vključevale tudi ukrepe, usmerjene v preprečevanje kroničnih bolezni in spodbujanje vseživljenjskega učenja.
• V izobraževanje se bolj vključujejo mlajši kot starejši zaposleni in bolj višje izobraženi kot tisti z nižjo izobrazbo.
• Stari so skupina prebivalcev s pričakovano najvišjo stopnjo kronične zbolevnosti in bolezenskih stanj. Starim ljudem je namenjena manjša preventivna skrb kot ostalim skupinam, pa tudi sicer je slovenski zdravstveni sistem relativno slabo odziven na njihove specifične potrebe.
• Stari se soočajo s problemi izključenosti. Tretja generacija je družbeno precej nizko vrednotena, njeni potenciali pa pogosto prezrti in zanemarjeni. Mreže socialne opore starih se po 65. letu starosti močno zožijo, viri opore se vedno bolj spreminjajo. Delež starih, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, se močno povečuje; po ocenah naj bi bilo v Sloveniji leta 2004 potrebnih dolgotrajne oskrbe 58.000 prebivalcev, kar je skupaj 19% prebivalcev v starosti 65 let in več.
• Projekcije kažejo, da se bo v Sloveniji v obdobju do leta 2050 delež oseb, starih 65 let in več, podvojil, delež oseb, starih 85 let in več, pa potrojil. To bo pomembno vplivalo na povečevanje potreb in izdatkov za pokojnine, za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in za druge, s staranjem in starostjo povezane izdatke. Odgovor na vprašanje, kako povečati delovno aktivnost oseb, starih 55 let in več, je zato ena pomembnejših nalog in velik razvojni izziv.

Tovrstna publikacija je za naš slovenski prostor velikega pomena, saj je v slovenski javnosti precejšnja potreba po analizah, ki bi govorile o blaginji in razvoju tudi z drugih, ne le ekonomskih vidikov. Pomembna je tudi s strani gerontološke znanosti, saj problematiko starih ljudi obravnava iz različnih zornih kotov. Posebna vrednost publikacije je poglavje o izzivih dolgožive družbe, kjer obravnavajo ključne izzive in hkrati predlagajo rešitve zanje. Socialni razgledi vsebujejo tudi pojasnila nekaterih strokovnih pojmov, ki se včasih uporabljajo z različnimi, celo nasprotujočimi si pomeni. S tem so pripomogli k njihovemu pravilnemu razumevanju in se izognili napačnim interpretacijam.