English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 10, številka 1
Kakovostna starost logotip

Zaposlovanje starejših v EU

Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 9.2.2010

Aliaga Christel, Romans Fabrice (2006). The employment of seniors in the European Union. Statistics in focus. Population and social conditions. 15/2006. 12 str.

Povečanje zaposlenosti starejših ljudi je del lizbonske strategije. Do leta 2010 naj bi bila stopnja zaposlenosti starejših (50-64 let) v EU 50%. Pričujoče poročilo obravnava trende v zaposlovanju starejših v EU. Temelji na izsledkih evropske ankete o delovni sili (The European Union Labour Force Survey EU-LFS). Leta 2005 je bilo v EU-25 zaposlenih 22,2 milijona ljudi starih, od 55 do 64 let, 1,6 milijona brezposelnih in 28,5 milijona neaktivnih. V EU-25 kot celoti se je stopnja zaposlenosti starejših povečala s 36,6% leta 2000 na 42,5% leta 2005. Ta stopnja se je povečala v vseh državah razen Poljske in Portugalske. Leta 2005 je bila stopnja zaposlenosti starejših moških v EU-25 51,8%, starejših žensk pa 33,7%. Ljudje, stari od 55 do 64 let, niso homogena skupina tudi z vidika položaja na trgu delovne sile. Leta 2005 je bila stopnja zaposlenosti starih od 55 do 59 let 55,3%, medtem ko je bilo zaposlenih le 26,7% starih od 60 do 64 let. Najnižje deleže so zabeležili na Poljskem v kategoriji od 55 do 59 let (32,1%) in v Luksemburgu v kategoriji od 60 do 64 let (12,6%). Starost 60 let –  je kot kaže z vidika zaposlovanja v EU –  »odločilna starost«.

Avtorja med drugim ugotavljata, da je razlika v zaposlenosti žensk odvisna od generacije, ki ji ženske pripadajo. Tako je večja zaposlenost bolj značilna za novejše generacije žensk. Npr. med letoma 1941 in 1945 je bilo v starostni skupini od 55 do 59 let zaposlenih 36,1% žensk, med letoma 1946 in 1950 40,7%, med letoma 1951 in 1955 pa 48,4%. Stopnja izobrazbe je še en pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri zaposlenosti starejših. Tako moški kot ženske so z višjo izobrazbo (terciarna izobrazba) bolj verjetno zaposleni kot tisti z nižjo. V EU-25 je bilo leta 2005 med nižje izobraženimi zaposlenih 30,8% oseb, starih od 55 do 64 let, med višje izobraženimi pa 61,8%. Avtorici sklepata, da so globalno bolj prisotni na trgu delovne sile višje kvalificirani starejši ljudje kot nižje kvalificirani. Razlog je delno tudi v tem, da so se ljudje z nižjo izobrazbo zaposlili prej kot ljudje z višjo izobrazbo, kar prispeva k njihovi zgodnejši upokojitvi. Leta 2005 je bilo s polovičnim delovnim časom zaposlenih 22,2% ljudi starih, od 55 do 64 let. Tovrstna zaposlitev je pogostejša pri ženskah (39,5%) kot moških (10,3%). Prav tako je pogostejša pri zaposlenih starih od 55 do 64 let, kot pri zaposlenih starih od 30 do 49 let (16,8%). Sicer pa je tudi samozaposlenih več v starostni skupini od 55 do 64 let (23%) kot v starostni skupini od 30 do 49 let (15,4%).

Statistično poročilo vključuje podatke za vse države EU-25 in pregledno predstavi najnovejše trende na področju zaposlovanja starejše populacije v EU.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje