Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 9.2.2010

»Izboljšanje kvalitete življenja starajoče se populacije v Evropi je eden večjih izzivov s katerimi se naša družba danes sooča«, pravi v uvodniku Viviane Reding, komisarka EU za informacijsko družbo in medije. Med drugim i2010 strategija – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje – spodbuja k novostim informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in storitev za starejše, k večji dostopnosti tehnologij za stare ljudi in k inovativnim evropskim raziskavam. Kot pravi Redingova, je bil v zadnjih letih narejen velik korak pri uporabi tehnologij namenjenih zadovoljevanju potreb starejših ljudi, še vedno pa evropske družbe na tem področju čaka veliko dela. Brošura ponuja vpogled v prispevek IKT na področju neodvisnega življenja starajoče se populacije. Avtorji obravnavajo različne vidike, ki zadevajo IKT in opozarjajo na nekatere nujnosti pri oblikovanju le-teh. IKT lahko veliko doprinesejo h kvaliteti življenja starejših ljudi, vendar je uspeh zagotovljen le ob upoštevanju določenih dejavnikov.

Da bi opozorili na nujnost IKT tehnologij, predstavijo v začetnem delu brošure demografsko sliko evropske satrejše populacije. Med drugim poudarijo, da se bo zaradi naraščajočega deleža najstarejših starih ljudi, povečalo tudi število bolnih in odvisnih starih ljudi. Danes so starejši ljudje sicer boljšega zdravja kot nekoč, pa vendar velik del ljudi, starih 50 let in več, v EU uživa zdravila za zdravljenje vsaj ene kronične bolezni (npr. visokega krvnega pritiska).

Strategija i2010 opozarja, da predstavljajo tehnološke in socio-ekonomske novosti priložnost pri iskanju novih rešitev na izziv staranja družb. Nove uporabniško naravnave storitve naj bi starejšim omogočile bolj neodvisno življenje. Storitve in izdelki, temelječi na IKT, lahko omogočijo starejšim ljudem, da bodo dlje časa živeli v svojem okolju, saj jim lahko zagotovijo avtonomijo in visoko kvaliteto življenja. Po potrebi bodo namreč dobili pomoč pri dnevnih opravilih, lahko se bo nadzorovalo njihovo zdravje in dejavnosti, s tem pa se bo zmanjšala potreba po institucionalnem varstvu. IKT naj bi povečale tudi varnost starih ljudi in jim omogočile hiter dostop do socialnih, zdravstvenih in urgentnih storitev. Poleg tega naj bi IKT omogočile starim ljudjem ohranjanje socialnih stikov in pripomogle, da bodo ostali aktivni člani družbe, tudi na trgu delovne sile.

Ves doprinos IKT pa je in bo odvisen, kot opozarjajo avtorji brošure, od uporabe in sprejetja tovrstne nove tehnologije s strani starih ljudi samih. Raziskave namreč kažejo, da v vsakdanjem življenju vsakdo ne bi sprejel in uporabljal tovrstne tehnologije. Uporaba IKT bo odvisna od različnih dejavnikov, kot so: ustrezen dizajn, življenjske razmere, oseben odnos, izkušnje, prednosti in praktičnost naprave. Zato avtorji opozarjajo, da bo treba najprej raziskati splošne potrebe starejših uporabnikov, na podlagi katerih bodo tehnologije prilagodili specifičnim potrebam, povezanim predvsem z različnimi zdravstvenimi stanji. Poleg tega omenjajo, da morajo biti raziskave opravljene na temelju potreb uporabnikov in ne na podlagi želje po tehnološkem napredku. Zavedajo se, da je treba pri iskanju rešitev dolgotrajne oskrbe v prvi vrsti upoštevati heterogenost starih ljudi in njihove želje. Hkrati je treba zgotoviti pomoč oskrbovalcem starih ljudi.  Pri iskanju rešitev je potrebno upoštevati tudi različna pričakovanja starih ljudi različnih starosti. Razvijanje IKT mora biti interdisciplinarno.

Kot še opozorijo v brošuri, potrebuje Evropa nov model inovacij v IKT za starajočo se populacijo, in sicer takšen, ki bo usmerjen na same uporabnike, ki jih bo postavljal v ospredje. Kot pravijo, »v ospredju ni več vprašanje zagotavljanja pomoči starim in bolnim, ki v vsakodnevnem življenju potrebujejo pomoč drugih, ampak povečanje kvalitete življenja prek omogočanja starim ljudem, da so del različnih družbenih, ekonomskih in kulturnih dejavnosti«. Te inovacije bodo vključevale ne le tehnične naprave in izdelke visoke tehnologije, ampak tudi spremembe v samih storitvah.

V brošuri so zbrani in na kratko predstavljeni tudi nekateri uspešni projekti s področja IKT. Naj jih omenimo le nekaj: storitev MobilAlarm omogoča varovalno-alarmni sistem, ki ni vezan na eno lokacijo, kar pomeni, da lahko ljudje kjerkoli in kadarkoli pokličejo na pomoč; naprava AMON, katero se pritrdi na zapestje, informira posameznike, s tveganjem za razvoj srčnih ali dihalnih bolezni o njihovem lastnem zdravstvenem stanju in jih obvešča o potencialnih zdravstvenih nevarnostih; v okviru projekta WEALTHY so oblikovali inteligentna oblačila, ki vsebujejo nadzorovalne sisteme, s katerimi merijo ključne fiziološke kazalce, kot je npr. EKG; projekt eInclusion@EU podpira politike za promoviranje aktivnega staranja, ipd.

V brošuri so zbrani kontaktni naslovi za omenjene in še druge projekte s področja IKT, kar omogoča večjo predglednost inovacij na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Ta publikacija je uporabna je za vse, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, oblikovanjem in raziskovanjem tovrstnih tehnologij ter vse, ki jih področje staranja in IKT zanima.