Avtor: Polona Čebašek, datum: 10.2.2010

Število starih ljudi se povečuje in po predvidevanjih se bo ta številka v prihodnosti še povečevala. V zadnjim času strokovnjaki postajajo bolj pozorni na ločevanje med tretjim in četrtim življenjskim obdobjem, ker se življenje v tretjem in četrtem obdobju razlikuje. Knjiga z naslovom Praktični vodnik za upokojence: Pravice, možnosti, priložnosti, je namenjena ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Prvi del priročnika je sestavljen iz krajših prispevkov različnih avtorjev, ki opisujejo pravice in možnosti upokojencev, medtem ko se drugi del približuje obliki turističnega vodnika z opisi in predstavitvijo vseh slovenskih občin.

Prvi del priročnika je sestavljen iz osmih poglavij. V začetnem poglavju je opisan položaj upokojencev v Sloveniji in Evropski uniji. Tu je predstavljena Zveza društev upokojencev Slovenije in naloge, ki jih opravlja. Poglavje popestrijo statistični podatki o slovenskih upokojencih in njihovih pokojninah (povprečna starost ob prejemu prve pokojnine, število prejemnikov pokojnin po posameznih višinah, višine pokojnin, pokojninske osnove, razmerje med povprečno plačo in pokojnino v %, število izplačanih pokojnin v tujino, itd.).

Drugo poglavje govori o vrstah pokojnin ter o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Republiki Sloveniji. Opisani so tudi pogoji za dokup pokojninske dobe.

V tretjem poglavju je v ospredju socialni vidik staranja. Na tem mestu je zbirka člankov različnih avtorjev, ki opisujejo svoja spoznanja. Dr. Jože Ramovš piše, da se človek kakovostno stara, če uspe skrbno in enakomerno razvijati telesno zdravje ter duševno in sožitno svežino. Za svoje zdravje mora človek skrbeti vse življenje. Najlažje pa mu to uspeva, če se giblje v družbi ljudi, ki imajo trdno navado živeti zdravo. Duševna svežina z dobrim spominom, jasnim mišljenjem, svetlimi čustvi, široko razgledanostjo in dobrimi navadami je temelj duševnega zdravja. Za kakovostno staranje pa je pomembno tudi lepo sožitje. Nikoli ni prepozno, da se začnemo učiti lepšega sožitja. Le zavedati se moramo, da največ lahko pričakujemo od sebe. Kdor pričakuje izboljšanje sožitja le od drugih, gotovo sožitje poslabša v svojo škodo in škodo drugih. Raziskave žal kažejo na pomanjkanje lepega sožitja med generacijami. O tem v naslednjem članku z naslovom »Odločen ’NE‘ nasilju in zlorabam«, pišeta psihologinja Barbara Oražem in mag. Ksenija Ramovš. Ena najpomembnejših človekovih psiholoških potreb in pravic je gotovo pravica do varnosti. Kljub zavedanju, da je to ena osnovnih pravic, pa nasilje in zlorabe nad starimi ljudmi naraščajo. Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka je pokazala, da so bili za 70% zlorab nad starimi ljudmi odgovorni družinski člani oziroma sorodniki. Avtorici članka poudarita ločevanje med nasiljem in zlorabami. Nasilje so vsa proti drugi osebi naperjena dejanja, ki so proti volji te osebe. Pri nasilju ni nujno, da gre za oseben odnos med storilcem in žrtvijo, in običajno gre za enkratno dejanje. Zloraba pa je po definiciji Združenih narodov »enkratno ali ponavljajoče se dejanje oziroma neustrezno obnašanje, ki se dogaja znotraj vsakega odnosa, ki temelji na zaupanju in ki škodi starejši osebi ter jo spravlja v nevarnost«. Ločimo finančno in duševno zlorabo, zanemarjanje ter telesno in spolno zlorabo. Pogosto se stari ljudje srečujejo z več zlorabami hkrati. Pomembno je, da so seznanjeni z vrstami zlorab, ker tako znake nasilja lažje in hitreje prepoznajo.

V nadaljevanju Nataša Čeč Gruden opiše pravico do brezplačne pravne pomoči. Pravica pripada osebi, ki si glede na svoj socialni položaj ne more zagotoviti plačila postopka, in je urejena z Zakonom o brezplačni pravi pomoči. V tem poglavju so predstavljene naloge centrov za socialno delo in na enem mestu zbrani naslovi in telefonske številke vseh centrov za socialno delo, izvajalcev pomoči na domu, domov za stare ljudi, varovanih stanovanj in služb, na katere se stari ljudje lahko obrnejo v primeru nasilja ali zlorab.

To poglavje zaključi Senka Š. Vrbica z informacijami o dedovanju. Predstavi zakon o dedovanju in Pravnoinformacijski center nevladnih organizacij.

Četrto poglavje nosi naslov »zdravstvena varnost« in je sestavljeno iz osmih kratkih člankov o zdravstveni varnosti upokojencev, negi in oskrbi v domačem okolju ter varni in pravilni uporabi zdravil. Opisan je sistem obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Darina Grmek Štrukelj piše o naši lastni odločitvi za zdravo staranje. Kot upokojena doktorica medicine opiše bolezni življenjskega stila in opozori, da bolezen ni le usoda, ampak ima človek vpliv nanjo. Pomembno je, da se že v otroštvu nauči dejavno reševati probleme in se zaveda, da obstajajo v našem življenju stvari, katerih ne moremo spreminjati, moramo pa jih sprejeti in z njimi živeti. Farmacevtka mag. Mojca Lunder piše o pomenu kalcija, dr. med. Miro  Čokolič pa opozarja, da lahko osteoporozo pravočasno preprečimo. To je mogoče z uravnoteženo prehrano, obogateno s kalcijem in vitaminom D, redno telesno aktivnostjo, zdravim načinom življenja, brez kajenja in čezmernega uživanja alkoholnih pijač.

Na koncu poglavja je opisana paliativna oskrba bolnikov, ki temelji na  psihosocialni in  duhovni oskrbi in naj bi omogočala čim kakovostnejše življenje vse do smrti.

Kvaliteta življenja v starosti je pravzaprav odvisna od naših aktivnosti. K boljši kvaliteti vsekakor prispevajo tudi vseživljenjsko učenje in hobiji, ki jih človek razvija skozi vse življenje ali pa si jih omisli v starosti. V naslednjih dveh poglavjih so opisane možnosti za vseživljenjsko izobraževanje in kontakti univerz za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji. Predstavljenih je nekaj dejavnosti, ki naj bi bile priljubljene pri upokojencih. Gorski vodnik in reševalec Viktor Uhan priporoča pohodništvo in doda nekaj konkretnih nasvetov za hojo. Tina Sešek kot voditeljica in terapevtka predstavi prednosti gibanja, profesor športne vzgoje dr. Boro Štrumbelj pa gibanje v vodi za seniorje.

Pozitiven vpliv vnukov na babice in dedke in obratno je opisan v naslednjem poglavju. Zaključek pa je obarvan z opisom prednosti medgeneracijskega sodelovanja in vzpodbudo za lepe odnose med partnerjema, kajti ljubezen nima predsodkov do starosti in zanjo ni nikoli prepozno, niti prezgodaj.

Priročnik lahko služi kot koristen vir informacij, vendar pa vsebuje veliko reklamnih oglasov in na prvi pogled spominja na poljudnoznanstveno revijo. Rokovanje z njim bo marsikomu všeč, verjetno pa se bo našel tudi kdo, ki bi si želel širši pogled glede danih vsebin.