English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 9, številka 3
Kakovostna starost logotip

Prihodnost upokojevanja v desetih državah

Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

The future of retirement in a world of rising life expectancies. Attitudes towards ageing and retirement - a study across 10 countries and territories. HSBC.16 str.

Število ljudi, starih 60 let in več, naglo narašča. Po projekciji ZN, jih bo do leta 2050 že dve milijardi, oz. 22% svetovnega prebivalstva. Dolgoživost vpliva na to, kako živimo in delamo. Študija  »Prihodnost upokojitve: kaj svet želi« (The Future of Retirement: What the world wants) je največja svetovna študija o odnosu do staranja, dolgoživosti in upokojitve. Izvedli so jo med septembrom in oktobrom 2004, v dvajsetih državah na petih kontinentih, med 21.329 zaposlenimi in 6.018 delodajalci v privatnem sektorju. Raziskavo je izvedlo in analiziralo HSBC, mednarodno finančno podjetje, v sodelovanju z Oxfordskim inštitutom o staranju (Oxford Institute of Ageing). V publikaciji »The future of retirement in a world of rising life expectancieso obravnavali le del raziskovane populacije, 11.453 odraslih v desetih državah s štirih kontinentov. Povzemam ključna spoznanja:

  • Med ljudmi je prisoten nov pogled na starost

Stari ljudje gledajo na upokojitev in starost vse bolj kot na »možnosti za novo poglavje v življenju«. V Ameriki je tega mnenja 64% ljudi, v Kanadi pa je le 22% ljudi menilo, da je upokojitev čas za počitek. Večini držav je skupno, da se ljudje želijo upokojiti preden se starost uradno začne. Vse več ljudi doživlja obdobje po upokojitvi kot drugo življenje, vendar sami ne menijo, da so stari. Ljudje iz različnih držav imajo različne poglede glede tega, kaj bodo delali v tem »drugem« življenju: ljudje v bogatejših državah želijo po upokojitvi delati še naprej, čeprav imajo dovolj finančnih sredstev. V revnejših državah ljudje želijo prenehati z delom in uživati počitek.

  • Po svetu so odnosi do staranja in starih ljudi zelo raznovrstni, ima pa veliko ljudi pozitiven odnos do starih ljudi in lastnega staranja

Ljudje v premožnejših državah imajo bolj pozitiven odnos do starosti. Kanadčani imajo še posebej optimističen pogled nanjo, saj je to zanje obdobje novih možnosti in sprememb, na katerega se pripravljajo. To obdobje vidijo kot čas za izpolnitev svojih ambicij in tesnejših odnosov z družino in prijatelji.

Brazilci gledajo na starost kot na obdobje, ko je čas, da si oddahnejo, se spočijejo in čas preživijo z družino in prijatelji. Na Kitajskem mlajše generacije gledajo na upokojitev kot na priložnost, da bodo lahko nadaljevale svoje kariere, starejše generacije pa želijo prenehati z delom in počivati. Francozi vidijo to obdobje kot čas sanj in užitka, pa tudi obdobje težav, saj jih skrbi, da bi bili breme za lastno družino. Zanje je pomembno, da ostanejo mladi po srcu, skrbijo za zdravje ipd. Britanci gledajo na upokojitev kot na obdobje samozadostnosti, neodvisnosti in osebne odgovornosti, saj ne računajo na to, da bosta vlada ali družina skrbeli zanje.

Tisti, ki gledajo pozitivno na upokojitev, imajo tudi bolj pozitiven odnos do starosti. Tisti, ki gledajo na upokojitev v prvi vrsti kot na obdobje počitka, so manj naklonjeni preživljanju časa z ljudmi iz drugih starostnih skupin.

  • Na svetovni ravni je opazen odpor do obvezne upokojitvene starosti in vladne zakonodaje oz. politik podjetij, ki preprečujejo starim ljudem, da bi delali tudi v času upokojitve, če so sami tega zmožni

Več kot 70% udeležencev je bilo proti obvezni upokojitveni starosti. Večina ljudi v vseh državah je dejala, da bi delala v obdobju upokojitve. Delež teh sega od 55% v Hong Kongu do 95% v Mehiki. V ZDA in VB je 90% anketiranih menilo, da bi morali imeti pravico delati, dokler bi želeli, medtem ko je bilo istega mnenja  60% ljudi v Indiji in na Kitajskem. V Franciji je 23% ljudi menilo, da bi imeli delodajalci pravico prisiliti zaposlene, da se upokojijo pri določeni starosti.

  • Pripravljenost se med razvitimi državami in državami v razvoju precej razlikuje, saj se soočajo z različnimi problemi.

Zgodnje upokojevanje je pričakovana norma. Ljudje v vseh raziskanih državah so se želeli upokojiti pri zgodnjih šestdesetih ali celo petdesetih letih starosti. Povprečna dolžina obdobja upokojitve se povečuje. Leta 1900 je v povprečju upokojitev trajala eno leto, leta 1980 13 let, leta 1990 pa že 19 let. V prihodnosti se bo ta doba še podaljšala. Finančna pripravljenost je pomemben del izpolnjujoče upokojitve. Kljub temu se ljudje različno pripravljajo na upokojitev. Najmanj pripravljeni nanjo so Japonci. Dve tretjini Japoncev, ki so pred upokojitvijo, okoli polovica Brazilcev, Indijcev in Francozov v zadnjem letu ni bila vključena v noben upokojitveni načrt.

  • Tradicionalna vloga družine se spreminja

Medtem ko je polovica starejših anketirancev iz Hong Konga in Mehike pričakovala, da jih bodo družine podpirale v obdobju njihove upokojitve, je bilo istega mnenja manj kot tretjina mlajših anketiranih. Na Japonskem 57% starih ljudi od svoje družine pričakuje družinsko oskrbo, če bodo v starosti zboleli, medtem ko to pričakuje 40% mlajših Japoncev. Mlajši ljudje pojmujejo, da se starost začne 10 do 15 let prej, kot pa so to označili ljudje, stari 60 let in več. Anketiranci iz vseh generacij se zavedajo, da bo njihova starost precej drugačna od starosti, kakršna je bila nekoč. Na zahodu ljudje v starosti pričakujejo malo pomoči s strani družine. Le 9% Britancev npr. pričakuje, da bo družina krila večino stroškov v obdobju njihove upokojitve, v primerjavi z dvema tretjinama Indijcev, ki so tega mnenja. V Braziliji, Franciji in na Kitajskem je močno prepričanje, da bi morala vlada kriti večino stroškov, povezanih z obdobjem upokojitve, zavedajo pa se, da bo to za vlado vse težje in se zato bojijo, da jim bodo morali njihovi otroci nuditi več podpore, kot bi bilo treba.

Avtorji ugotavljajo, da več ljudi (37%) meni, da bi morale vlade uveljaviti dodatna privatna varčevanja, kot pa da bi povišali upokojitveno starost (24%), povišali davke (13%) ali zmanjšali pokojnine (7%) z namenom, da bi pomagali financirati pokojnine. Študija je tudi pokazala, da je 43% ljudi izrazilo željo, da bi sami financirali svojo upokojitev – ali prek varčevanj ali da bi delali dlje časa, morda s polovičnim delovnim časom. Poleg tega je 49% delodajalcev dejalo, da so starejši delavci prav tako produktivni in motivirani kot mlajši.

Spoznanja te obširne in zelo zanimive študije, ki odpira različna vprašanja in problematike, od odnosov ljudi do same upokojitve, razlik med generacijami, sprememb v družini itd., odkrivajo izzive, ki čakajo države vsepovsod po svetu. Več podatkov o študiji, informacije po državah, povzetke in druge študije, temelječe na omenjeni raziskavi, dobite na spletu.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje