Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

Prebivalstvo se stara v vseh državah, in število oseb, starejših od 60 let, naj bi se do leta 2050 potrojilo. Ne samo, da vse več ljudi dočaka starost, ampak tudi stari ljudje živijo dlje. Zato so vse bolj običajne tro ali štirigeneracijske družine. Hkrati z demografskimi spremembami, se spreminja družba in z njo tudi vsakdanje družinsko življenje. Mladi vse dlje živijo pri starših, ki jim še vedno zagotavljajo varnost, ti starši pa pogosto oskrbujejo tudi svoje ostarele starše. Ker je ta problematika zelo zanimiva in pomembna, je Oddelek za ekonomske in družbene zadeve pri Združenih narodih (UN Department of Economic and Social Affairs Population Division), izdal poročilo, o bivalnih razmerah starih ljudi po svetu (Living Arrangements of Older Persons Around the World). Ta publikacija predstavlja prvo obsežno analizo trendov v bivalnih razmerah starih ljudi. V njej boste našli primerljive podatke za več kot 130 držav. V študiji so analizirali povezavo med bivalnimi razmerami ljudi, starimi 60 let in več, ter demografskimi, socialnimi in ekonomskimi razmerami. Osredotočeni so predvsem na so-bivanje starih z družinskimi člani, na samsko življenje starih ljudi ter ma življenje v institucijah za stare ljudi. Struktura tega obsežnega poročila je sledeča. V prvem poglavju obravnavajo konceptualno problematiko in obstoječe informacije o bivalnih razmerah starih ljudi, ki so osnova za to študijo. V drugem poglavju je predstavljena deskriptivna analiza podatkov. Temelječ na najnovejših dostopnih informacijah za posamezne države, avtorji opišejo vzorce in trende v stanovanjskih razmerah starih ljudi, za prek 130 svetovnih držav. Osredotočijo se na stopnjo institucionalnega bivanja, delež starih ljudi, ki živijo sami in na strukturo gospodinjstva, s poudarkom na tem, ali stari ljudje živijo s svojimi otroki. V tem poglavju tudi obravnavajo, kako na življenjske razmere vplivajo starost, spol in zakonski stan starega človeka.  V tretjem poglavju obravnavajo življenjske razmere v kontekstu razvoja. Zanima jih, kako na življenjske razmere vplivajo socio-ekonomski dejavniki, še posebej pa izobrazba, materialno stanje in urbano/ruralno območje bivanja. Poleg tega, v tem poglavju obravnavajo tudi vpliv dejavnikov na nivoju države – DBP, delež prebivalstva, ki biva v urbanem območju, pričakovana življenska doba ob rojstvu ter dostopnost mlajših sorodnikov. V četrtem poglavju analizirajo najnovejše podatke iz raziskave v karibskih deželah in državah Latinske Amerike (SABE). Ta raziskava je bila opravljena sočasno v sedmih latinskoameriških in karibskih urbanih središčih. Obravnavajo vrsto dejavnikov, ki so povezani z življenjskimi razmerami starih ljudi, kot so število in značilnosti bližnjih sorodnikov, in tok neformalne pomoči med generacijami. V zaključnem poglavju obravnavajo glavna spoznanja študije in dajo smernice za izboljšanje zbiranja podatkov o življenjskih razmerah starih ljudi. Na koncu poročila je vrsta aneksov s podatkovnimi tabelami, ki bodo lahko služile kot osnova za proučevanje prihodnjih trendov v življenjskih razmerah starih ljudi. Naj naštejamo nekaj glavnih spoznanj študije:

• Med drugim v poročilu opozarjajo, da ena od sedmih starih oseb, kar je cca. 90 milijonov ljudi, živi sama. Večino med njimi predstavljajo ženske. Razlog za to je med drugim v tem, da so stare ženske manj verjetno poročene (veliko je ovdovelih).
• Skupno življenje z otrokom ali vnukom je najbolj pogosta oblika bivanjskih razmer med starimi ljudmi v Latinski Ameriki, Karibih, Aziji in Afriki, medtem ko je v Evropi in v ZDA najpogostejša oblika, dvočlansko gospodinjstvo dveh partnerjev (mož in žena), sledijo pa jim posamezniki, ki živijo sami. 
• V deželah z visokim deležem okuženih z virusom HIV, se je povečal delež starih oseb (najpogosteje žensk), ki ob odsotnosti staršev živijo s svojimi vnuki in vnukinjami, ne pa s svojimi otroki. Govorimo o gospodinjstvih s preskočeno generacijo.
• Gospodinjstva starih žensk se razlikujejo od gospodinjstev starih moških. Slednji bolj verjetno živijo v dvočlanskem gospodinjstvu partnerjev in z otroki, medtem ko v večini držav starejše ženske pogosto živijo same, s sorodnikom ali pa z osebo s katero niso sorodstveno povezane.
• V deželah v razvoju, so stare osebe, ki živijo same, v bolj finančno neugodnem položaju kot osebe, ki živijo še s kom drugim.
• Na podlagi rezultatov sklepajo, da so v revnejših državah stari ljudje, ki živijo sami, skupina zelo finančno prikrajšanih ljudi – so najrevnejši med revnimi. Z naraščanjem stopnje razvitosti države, se malo poviša tudi delež oseb, ki živijo same, hkrati pa se v tej skupini zmanjša delež tistih, ki so finančno v težkem položaju.  Sicer pa je tudi v državah z razvito ekonomijo, med osebami, ki živijo same, veliko revnih, med njimi so številčnejše stare ženske.
• Institucionalizacija starih oseb,  je pogostejša v bogatejših državah, v večini držav pa je delež žensk v institucijah višji od deleža moških.
• Stari ljudje so pomembni ponudniki kot tudi prejemniki pomoči. Sicer pa se poteba posameznikov po pomoči, viša z visoko starostjo.

Sicer pa avtorji zaključijo, da so bivalne razmere starih ljudi izziv , ki jih vladam prinaša staranje prebivalstva v 21. stoletju. Vladne politike morajo vključevati kombinacijo ukrepov, ki med starimi ljudmi promovirajo zanašanje nase, ki zagotavljajo storitve za tiste, ki jih potrebujejo in, ki vzpodbujajo vključevanje družinskih članov v oskrbovanje in skrb za blagostanje starih ljudi. Ta obsežna študija je zelo zanimiva in za nas privlačna še bolj zato, ker je vanjo vključena tudi Slovenija. Majhna slabost je le v  tem, da avtorji uporabljajo podatke iz popisa prebivalstva iz leta 1991, saj so sedaj na voljo že novejši podatki iz leta 2002, je pa res, da gre za obsežno študijo, ki jo je bilo treba pripravljati dolgo časa in tako vseh tekočih podatkov sproti ni bilo mogoče vključiti. Če koga zanimajo bolj tekoče informacije o stanovanjskih razmerah starih ljudi v Sloveniji, temelječe na podatkih iz Popisa 2002, si lahko preberejo prispevek o tem v drugi številki lanskoletne revije Kakovostne starosti.