Dom za stare ljudi je lahko motor razvoja dolgotrajne oskrbe v kraju. Seveda sodoben, notranje deinstitucionaliziran dom, z razvojnim žarom vodstvene ekipe. Tak dom ima poleg redne domske oskrbe vedno več sodobnih oskrbovalnih programov, ki se med seboj prepletajo, da je oskrba v ustanovi čim bolj normalna, kot pravijo Nemci, to je podobna tisti doma.

Oskrba starostnikov je v sodobnem svetu vse aktualnejša. Nagovarja jo vse več od nege in oskrbe odvisnih oseb. Po svoji vsebini in organizacijski obliki se je v zadnjih desetletjih povsem spremenila. Če smo še neposredno po drugi svetovni vojni imeli sirotišnice in hiralnice, kamor so nameščali socialno šibke in od družbe pozabljene ostarele osebe, trkajo danes na vrata oskrbe in nege vse kategorije starostnikov ne glede na stan, socialno pripadnost, življenjski standard in stil življenja. Prav zaradi tega prihaja do velikih sprememb v smislu iskanja ustreznejših oblik in pristopov negovalnega suporta. Ob koncu 60. let in še bolj v 70. letih so se porodile ideje o spremembi kulture in načina dela kot alternativa obstoječemu, takrat že »tradicionalnemu« medicinskemu načinu dela ter funkcionalni in timski organizaciji nege. Tako se je začelo veliko gibanje, katerega vplive zaznavamo v zadnjih desetih letih tudi v Sloveniji. Vračamo se na izhodišče dela medicinskih/skrbstvenih sester, ko so bili v središču njihovega dela bližnji odnosi tako s pacienti kot z njihovimi svojci in s celotno družino. Danes lahko govorimo, da so glavne spremembe na osnovi sodobnih konceptov v smeri normalizacije življenja stanovalcev in s tem tudi celotnega delovanja doma. Praktično se to vidi na področju naravnanosti delovanja domov za starejše, v jasni delitvi med strateškim in operativnim nivojem odločanja ter v neprimerno večji vlogi zaposlenih tako pri delu delovnih timov kot pri referenčnem odnosu do stanovalcev. Spremenjeni so tudi pogledi na bivalno okolje stanovalcev domov za starejše, saj je dobro počutje v bivalnem okolju ena od temeljnih človekovih potreb, ki je v vsaki osebi globoko zakoreninjena. Tudi organizacija dela se v sodobnih konceptih bistveno loči od tradicionalnih organizacijskih struktur. Hierarhični organizacijski model, ki je tipičen za »birokratsko organizacijo«, postane v sodobnih konceptih domov za starejše bistveno bolj sploščen. Podobne so tudi spremembe na področju vodenja, kjer imamo dve jasno ločeni funkciji: strateško in operativno. Pomembno vlogo pri transformaciji klasičnega dela v sodobne koncepte pridobijo t. i. vodje organizacijskih enot.

Sedanja upokojenska generacija je z industrijsko proizvodnjo velike količine alkoholnih pijač povzročila množično dostopnost in uporabo le-teh v Evropi. Njihovo uživanje med starejšimi pa je sorazmerno slabo raziskano. Dostopni podatki in izkušnje o tem kažejo, da je to velik dejavnik tveganja za vse vidike zdravja v starosti. Telesne motnje zdravja in gospodarska škoda, ki se je zaradi uživanja alkohola pri starejših Evropejcih v zadnjih letih skoraj podvojila, so bolj raziskane kakor duševne in socialne motnje. Na starejši organizem ima alkohol močnejši negativni vpliv. Vedenjski vzorci pitja starejših so deloma specifični. Zdravljenje alkoholizma pri starejših je redko. Ob staranju prebivalstva je torej področje pitja starejših in preventive za trezno staranje pomembno strokovno vprašanje. Raziskavo o pitju starejših smo naredili po podobni kvalitativni metodologiji z udeležbo kakor pred leti o pitju mladih. Študentje socialnega dela so napisali življenjske zgodbe in osebni pogovor s 100 ljudmi, ki so stari nad 60 let ter ki jih dobro poznajo in zanje menijo, da pijejo čezmerno, in s 100 takimi, za katere menijo, da pijejo zmerno. Zanimale so nas značilnosti življenjskega sloga zasvojenih ljudi in stališča študentov do njihovega pitja. Kriterije za uvrstitev v kategorijo zmernega in čezmernega pitja je vsak študent izrecno opisal; analiza le-teh kaže, da mladi pitje starejših presojajo po kriterijih stroke, do pitja in opijanja mladih pa so veliko bolj tolerantni. Kvalitativni podatki analize zgodb potrjujejo, da je med čezmernimi pivci veliko več moških, tistih, ki živijo sami, invalidsko ali predčasno upokojenih, takih, ki so se opijali že v zgodnjih letih, več samskih, da so dejavniki tveganja za čezmerno pitje upokojitev, vdovstvo in pitje doma pridelanih alkoholnih pijač. Čezmerni pivci izhajajo iz družin z zgodovino alkoholizma in brez nje. Med posledicami čezmernega pitja v tretjem življenjskem obdobju so izstopale: motnje v odnosih, okrnjena sposobnost za smiselno odločanje, šibka ali enostranska socialna opora in vidne telesne spremembe pri starejših alkoholikih. Pri tem, ko so mladi primerjali zgodbe zmernih in čezmernih pivcev, izstopajo: navajanje koristi zmernega pitja, vprašanje doživljanja srečnosti v starosti in tudi samo dejstvo, da so se poglobljeno srečali s starejšimi zapitimi ljudmi. Pomembno spoznanje raziskave je, da starejšim čezmernim pivcem odmira čut za njihove življenjske potrebe in zmožnosti.

Glede na najnovejše dostopne podatke Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) navaja, da se število primerov nasilja nad starejšimi v svetovnem merilu povečuje deloma zaradi povečanja števila starejšega prebivalstva, deloma pa zaradi s tem povezanih posledic, ki jih demografski izziv staranja populacije prinaša. Nasilje nad starejšim pomeni enkratno ali ponavljajoče se dejanje ali opustitev ustreznega ukrepanja, ki povzroča škodo ali stisko starejši osebi. Vključuje fizično, spolno, psihično, čustveno, finančno in materialno zlorabo ter zanemarjanje, ki posledično prinaša resno izgubo dostojanstva in spoštovanja starejše osebe, zato tudi pomeni kršitev njenih človekovih pravic.

Svetovno poročilo o Alzheimerjevi bolezni

Pomanjkanje vitamina D

Telesna aktivnost starejših ljudi v povezavi z umrljivostjo

Oskrbovana stanovanja so starosti prilagojena stanovanja, v katera se lahko preselijo tisti, ki imajo domače razmere neprimerne za življenje v času starostnega pešanja ali druge nezmožnosti. Preselitev v oskrbovano stanovanje navadno izbere še samostojen človek ali par, ki ima stanovanje ali hišo preveliko ali neprimerno za starost, v primeru, ko živi sam in vidi, da ne bo kos samostojnemu življenju, ali ko se odloči, da želi imeti zaradi staranja na voljo več storitev za zadovoljevanje vsakdanjih potreb in opravil.

Dnevna oskrba je program na področju dolgotrajne oskrbe starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi, pri katerem pride človek preko dneva v ustanovo, kjer oskrbovalci poskrbijo za njegove potrebe: hrano, počitek, družbo, uživanje zdravil ter razne dejavnosti za krepitev zdravja in razvedrilo. V ustanovo ali krajevni dnevni center ga običajno pripeljejo svojci zjutraj, popoldne ali zvečer pa ga spet odpeljejo domov. Ta program omogoča, da ostajajo ljudje v domačem okolju v primerih, ko domači zanje ne morejo poskrbeti preko dneva, ker so v službi in šoli, star človek pa ne more biti sam.

Nočna oskrba je program na področju dolgotrajne oskrbe starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi, ko pride človek čez noč v dom za stare ljudi ali v sorodno oskrbovalno ustanovo, čez dan pa je doma.

Vesna Vodišek Razboršek je kot univerzitetna diplomirana socialna delavka začela poklicno pot v Domu ob Savinji Celje. Od leta 2010 dalje je direktorica Doma starejših Šentjur. Z zelo ubrano in razvojno naravnano vodstveno ekipo konceptualno, organizacijsko in arhitekturno posodabljajo to oskrbovalno ustanovo v skladu s sodobnimi evropskimi trendi, pri čemer dosegajo zelo dobre rezultate. V ta namen vodi celotno ustanovo kot učečo se organizacijo, v kateri se vsi sistematično izobražujejo.

Beti Prtenjak je socialna delavka, ki ima dvajset let izkušenj pri delu s starimi ljudmi v domovih, zadnja štiri leta je v vodstveni ekipi Doma starejših Šentjur. Ves čas se je poklicno usposabljala na svojem področju, zlasti za delo na področju demence. Svoja specialna znanja uresničuje ustvarjalno v praksi doma, v katerem je zaposlena, kot ena od petih učiteljic inovativne validacije pa jih predaja tudi vsem po Sloveniji, ki se hočejo usposobiti za delo z dementnimi bolniki na sodobni strokovni ravni.

Martina Klobčar, diplomirana medicinska sestra, je začela poklicno pot medicinske sestre v domu za starejše v Velenju. To delo je opravljala dve desetletji, ob njem je ugotavljala slabosti strokovno razdrobljenega modela institucionalne oskrbe, se študijsko izpopolnjevala in diplomirala. Vrsto let je opravljala pedagoško delo v Srednji zdravstveni šoli Celje. Zdaj je namestnica direktorice za področje zdravstvene nege v Domu starejših Šentjur, v katerem skupaj s kolegicami v vodstveni ekipi uresničuje svoja spoznanja o deinstitucionaliziranem delu v domu.

Dr. Jože Ramovš je antropolog in socialni delavec. Diplomiral je s področja skupine in skupinskega dela. Več kot štiri desetletja dela z različnimi terapevtskimi, preventivnimi, vzgojnimi in drugimi skupinami v praksi, ob tem pa področje skupin in skupinskega dela raziskuje ter o njem predava in publicira.