Predstavitev

Človek ima telesne, duševne, duhovne, socialne, razvojne in bivanjske potrebe, ki ga energetsko poganjajo, da se zdravo razvija. Pri tem je odločilna njegova osebna zavest, ki ga usmerja. Uživanje omamnih snovi (alkohol, mamila …) tako spremeni delovanje možganov in zavest, da človek ne more smiselno usmerjati zadovoljevanja svojih potreb. Podobno se zgodi, če se predaja nesmiselnemu vedenju (igralništvo) ali doživljanju (fanatizem).

Ponavljanje vsega tega ustvari v možganih po kemični in fiziološki poti novo potrebo, od katere je človek bolezensko odvisen. Zato se naša opredelitev glasi: zasvojenost je umetna škodljiva potreba po omamni snovi, omamnem doživljanju ali vedenju (Ramovš J.). Bistveni vidik zasvojenosti je omamno oženje in plitvenje zavesti, kar se kaže v razvojnem zaostajanju za svojimi zmožnostmi in v poškodbah na drugih področjih; najbolj vidno na sožitju z bližnjimi. Človeka omamlja tudi pretiravanje v zadovoljevanju različnih potreb, npr. prenajedanje, odklanjanje jedi in druge motnje hranjenja, zlasti pa nezmerno predajanju potrebi po imetju in oblasti.

Inštitut Antona Trstenjaka se posveča raziskovanju omamljanja in zasvojenosti v okviru celostne antropologije, terapiji in preventivi pa v okviru razvijanja praktičnih antropohigienskih metod za kakovostno življenje in sožitje.