Delo in spoznanja
Tekoče
Veliko je razlogov, zaradi katerih starejši ljudje pijejo. Vse pa odtehta dejstvo, da je življenje v starosti bolj optimistično, odprto, doživeto, dejavno, zdravo, samostojno, sproščeno, radovedno, samozavestno, ustvarjalno in pristno družabno, če ni otopelo z alkoholom.
Pogostost zlorabe alkohola med starejšimi narekuje potrebo po čim prejšnjem sistematičnem ukrepanju na več ravneh. Poleg ustreznejše zakonodaje in spremljajočih političnih inštrumentov je potrebno ozaveščanje o dejavnikih tveganja na širši ravni, hkrati pa je potrebno razvijati učinkovite nove programe za spodbujanje zmernega uživanja alkoholnih pijač, kot pomembnega a sestavnega dela zdravega življenjskega sloga.
Program, ki ga razvijamo na Inštitutu »STARAJMO SE TREZNO«, temelji na samopomoči in prostovoljskem delu.
Vsakdanje izkušnje v šolah, javnosti in v družinah, prav tako pa tudi znanstvene raziskave kažejo, da se mladi omamljajo. Ta pojav se čedalje bolj stopnjuje in dogaja v čedalje zgodnejših letih razvoja. Daleč najpogostejše je omamljanje mladih z alkoholom, nedovoljene droge se mnogokrat nacepijo na že utirjeno pitje alkohola.
Svetovalnica za ljudi v stiski zaradi zlorabe alkohola deluje v okviru Inštituta Antona Trstenjaka.
Končano
Inštitut Antona Trstenjaka je bil nosilec in izvajalec raziskovalnega projekta Varovalni dejavniki pred zlorabo alkohola med mladimi. Projekt je potekal dve leti, od septembra 2008 do avgusta 2010 v okviru raziskovalnega programoma CRP. Financerja sta bila Agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za zdravje RS.
Raziskava je izhajala iz spoznanj predhodne Škodljiva raba alkohola med mladimi (2005). Nosilca ene in druge, prof. dr. Jože Ramovš in mag. Ksenija Ramovš imata več kot tri desetletja preventivne, kurativne, raziskovalne in pedagoške prakse na področju alkoholizma ter drugih zasvojenosti in omam.
Raziskava Škodljiva raba alkohola med mladimi je potekala na Inštitutu Antona Trstenjaka od oktobra 2003 do septembra 2005 v okviru raziskovalnega programa CRP. financerja sta bila Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Nosilca raziskave sta bila mag. Ksenija Ramovš in dr. Jože Ramovš.