Raziskava Škodljiva raba alkohola med mladimi je potekala na Inštitutu Antona Trstenjaka od oktobra 2003 do septembra 2005 v okviru raziskovalnega programa CRP. financerja sta bila Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Nosilca raziskave sta bila mag. Ksenija Ramovš in dr. Jože Ramovš.
IZHODIŠČA, CILJI IN METODA
Pitje alkoholnih pijač in omamljanje mladih je pereč problem. Množično omamljanje mladih se pojavlja prvič v zgodovini človeštva. Njegove posledice dodatno zaostruje dejstvo, da je danes v Sloveniji pri nizki rodnosti mlada generacija skoraj polovico premajhna za številčno ohranitev domačega prebivalstva, zato je njena kakovost edini garant kakovostnega razvoja slovenske družbe. Po raziskovalnih podatkih (ESPAD) se dogaja zadnja leta v Sloveniji velik porast rabe alkohola med mladimi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Leta 2003 sprejeti Zakon o omejevanju porabe alkohola je naravnan predvsem na zaščito mladih pred agresivnostjo alkoholne ponudbe. Podobno usmeritev imajo novejši evropski politični dokumenti s tega področja, zlasti stockholmska deklaracija Mladi in alkohol (2001). Naša raziskava o škodljivi rabi alkohola med mladimi je bila opravljena z namenom, da bi v naslednjih letih slovenska država lahko uveljavila izvajanje tega zakona in drugih aktov za zaščito mladih pred omamljanjem, stroke, civilna družba in mediji pa ustvarili uspešne preventivne programe. Raziskava je bila zastavljena interdisciplinarno in je izhajala iz celostnega antropološkega pogleda na človeka.
Značilnost raziskave je bilo tudi izhodišče, da je treba ugotavljati ne le količinsko porabo alkohola med mladimi, ampak s kvalitativni raziskovalnimi metodami iskati značilnosti dogajanja, procese in dinamiko pri mladih, ki pijejo, v njihovih psihosocialnih okoljih družine in mladostniških pivskih družb. V ta namen je bilo zbranih in analiziranih sto zgodb mladih ljudi med 15. in 25. letom starosti, ki po mnenju vrstnikov (anketarjev) škodljivo pijejo alkoholne pijače. Anketarji so mlade izbrali sami po svojem kriteriju, kaj je škodljivo pitje alkoholnih pijač pri mladih različne starosti; te kriterije so sami opisali in so tudi bili predmet raziskave. Zapis zgodbe mladih, ki škodljivo pijejo, so anketarji naredili s pomočjo polodprtega usmerjenega intervjuja ter svojega poznavanja tega mladega človeka. Poleg tega so bili raziskovalno gradivo za kvalitativno analizo tudi zapisi ob udeležbi pri dogodkih, kjer se mladi opijajo; tudi te zapise so opravili mladi z udeležbo.
REZULTATI
Raziskava je odkrila tri glavne rizične usmeritve, ki vodijo mlade v omamljanje in zasvojenosti.
- Mladi podcenjujejo ali sploh ne dojemajo škodljive biokemične moči alkohola kot omamne snovi (»Pitje ne škodi!«).
- Med mladimi vlada močan vedenjski vzorec, da sta pitje in pijanost samoumeven in obvezen del vedenja v vrstniških družbah, zlasti na zabavah ob koncu tedna in pri drugih praznovanjih (»Pitje je zakon!«). Ta vedenjski vzorec je povezan z vzorcem sožitja v njihovih družinah, pri čemer so se nam nakazali trije rizični tipi družin: a) vsaj eden od ključnih družinskih članov ima težave zaradi čezmernega pitja alkohola, b) starši imajo stroga merila glede pitja alkohola, vendar je vzgojno ozračje nepristno, da mladi razvijejo dvojno življenje tudi glede rabe alkohola, c) starši nimajo meril glede pitja alkohola, do pitja mladih so permisivni.
- V doživljanju teh mladih prevladuje njihovo trenutno dobro počutje z zabavo (»Edino zabava!«). Ta usmeritev vrši vlogo omamnega polnila v njihovi vrednostni brezciljnosti, vseenosti ali bivanjski praznoti, ki jo je opisal Viktor E. Frankl.
Rezultati naše poglobljene kvalitativne raziskave dopolnjujejo tiste, ki so bili doslej zbrani s kvantitativnimi metodami, zlasti redno ponavljajoče se mednarodne raziskave ESPAD, ki kažejo deleže mladih ter stopnjo in načine njihovega omamljanja. Za oblikovanje učinkovitih preventivnih programov so potrebni podatki obeh vrst, poleg tega pa še vpogled v učinkovite varovalne dejavnike pred omamljanjem mladih. To bo cilj nadaljevanja te raziskave, ki bo na podoben način raziskala mlade in njihove vrstniške družbe, ki živijo kakovostno mladost in ne uživajo na škodljiv ali tvegan način alkohola ali drugih omamnih snovi.
Rezultati raziskave so celovito objavljeni v znanstveni monografiji:
Ramovš Jože in Ramovš Ksenija (2007). Pitje mladih. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.