Inštitut Antona Trstenjaka je bil nosilec in izvajalec raziskovalnega projekta Varovalni dejavniki pred zlorabo alkohola med mladimi. Projekt je potekal dve leti, od septembra 2008 do avgusta 2010 v okviru raziskovalnega programoma CRP. Financerja sta bila Agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za zdravje RS.
Raziskava je izhajala iz spoznanj predhodne Škodljiva raba alkohola med mladimi (2005). Nosilca ene in druge, prof. dr. Jože Ramovš in mag. Ksenija Ramovš imata več kot tri desetletja preventivne, kurativne, raziskovalne in pedagoške prakse na področju alkoholizma ter drugih zasvojenosti in omam.
IZHODIŠČA, CILJI IN METODA
Izhodišča raziskave so bila:
- Kakovostni razvoj mlade generacije je temeljni pogoj za trajnostni razvoj, današnja mlada generacija pa je zaradi demografskega upadanja veliko manjša od srednje.
- Naraščajoč pojav zlorabe alkohola med mladimi zelo ovira razvoj mladih ljudi, zato je pereč družbeni problem.
- Zaščita mladih pred zlorabo alkohola je glavni namen Zakona o omejevanju porabe alkohola in več drugih sprejetih evropskih in slovenskih političnih dokumentov.
- Zlorabo alkohola med mladimi je mogoče preprečiti samo tako, da poskrbimo za premoč varovalnih dejavnikov nad dejavniki tveganja; zaradi tega je treba vedeti, kateri varovalni dejavniki pred zlorabo alkohola med mladimi so danes učinkoviti.
Dejavniki tveganja za zlorabo alkohola med mladimi so dokaj raziskani. Obširna tuja in domača raziskovalna spoznanja o tem kažejo, da so odločilni tisti v socialnem okolju, zlasti mladinska družba in njena stališča do alkohola ter družina mladega človeka. Pomembno polje dejavnikov tveganja je tudi osebnost mladega človeka zlasti oblikovanje njegovega osebnega stališča do pijta alkohola ter njegove navade, ki so neposredno ali posredno povezane s tem. Slabo pa so raziskani varovalni dejavniki, ki posamezne mlade ljudi in skupine mladih ščitijo pred delovanjem dejavnikov tveganja za zlorabo alkohola, preprečujejo začetek in razvoj zlorabe alkohola ter omogočajo mlademu človeku kakovostno življenje in medčloveško sožitje. Spoznanja o uspešnem preprečevanju zlorabe alkohola kažejo, da je treba dobro poznati konkretne dejavnike tveganja za zlorabo alkohola ter vgraditi dovolj ustreznih varovalni dejavnikov v kompleksi preventivni program, ki deluje v ključnih življenjskih okoljih mladostnikov. Pogoj uspešnosti je tudi, da ta program deluje in se nadgrajuje v skupnosti kontinuirano skozi celotno obdobje odraščanja vsaj ene generacije, to je četrt stoletja.
Raziskava je poleg pregleda svetovnih spoznanj o varovalnih dejavnikih pred zlorabo alkohola imela tri cilje: 1. raziskati mlade, ki živijo kakovostno življenje mladega človeka v današnji slovenski družbi in ne uživajo tvegano alkoholnih pijač; 2. raziskati mikro socialno okolje teh mladih, zlasti varovalne dejavnike v mladinskih treznih družbah ter v njihovih družinah; 3. pregledati varovalne ukrepe proti zlorabi alkohola med mladimi v slovenskih in tujih predpisih in nekaterih učinkovitih preventivnih programih za zaščito mladih pred zlorabo alkohola.
Delovni hipotezi raziskave: 1. za varovanje mladih pred zlorabo alkohola so odločilni varovalni dejavniki iz sklopa mladostniške trezne družbe in iz njihove družine; 2. med osebnostnimi varovalnimi dejavniki so najpomembnejši: oblikovanje osebnega stališča do alkohola, smiselna izbira mladostniške družbe ter oblikovanje komunikacijskih in drugih dobrih navad, ki delujejo varovalno pred zlorabo alkohola.
Glava raziskovalna metoda je bila kvalitativna analiza 200 zgodb mladih obeh spolov, starih od 15 do 28 let, ki po mnenju njihovih vrstnikov živijo kakovostno življenje sodobnega mladega človeka, ne pijejo na škodljiv način (glede na njihovo starost) alkoholnih pijač in ne uživajo drugih omamnih sredstev. Subjekte raziskovanja so izbrali vrstniki izmed mladih, ki jih dobro poznajo, njihovo zgodbo so napisali na osnovi polodprtega usmerjenega vprašalnika in pogovora z anketirancem. Kvantitativno smo analizirali demografske značilnosti opisanih mladih ter opisane varovalne dejavnike v njihovi osebnosti, družini, vrstniških družbah in drugod. Iz celotne populacije mladih smo izbrali petnajst tipičnih primerov ter jih poglobljeno kvalitativno analizirali. Vzporedno smo opazovanja z udeležbo v različnih mladinskih treznih družbah, ki smo jih opazovali kot psihosocialno celoto v njeni razvojni in procesni dinamiki, ter protokole opazovanj kvalitativno analizirali z namenom spoznati vzgibe, ki ohranjajo in krepijo njihovo varovalno učinkovitost mladinskih treznih družb. Vzporedno smo pregledali nekatere preventivne programe za zaščito mladih pred zlorabo alkohola pri nas pod vidikom varovalnih dejavnikov.
REZULTATI
- Monografski prikaz rezultatov: Ksenija Ramovš in Jože Ramovš (2010). Varovalni dejavniki pred škodljivim pitjem mladih. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. (pdf)
- Ramovš Jože in Ramovš Ksenija. Prevention of alcohol related harm in children and young people. Predavanje na mednarodni konferenci: Building Capacity for action European Alcohol Policy Conference, Barcelona 3-5 April 2008.
- Ramovš Jože in Ramovš Ksenija. Lepo je živeti. Predavanje na Regijski konferenci javnega zdravja PROBLEMATIKA ALKOHOLA V LJUBLJANSKI REGIJI. Ljubljana: Zavod za zdravstveno varstvo, 12. junija 2012.
- Zasluga tega raziskovalnega projekta je tudi lažje in bolj kakovostno oblikovanje osnovnošolskega preventivnega modela za preprečevanje omamljanja zasvojenosti Lepo je živet'.