English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

PROGRAM: Lepo je živet': 5-nivojski model preprečevanja zasvojenosti in omamnih motenj naravnih potreb v osnovnih šolah

Zloženka o projektu

Kliknite na sliko za prenos zloženke v pdf obliki.

Omamljanje mladih ljudi pred zrelostjo in samostojnostjo, ki se pojavlja zadnja desetletja v evropski kulturi, je nov pojav, ki ga ni bilo nikdar prej v zgodovini človeštva; opijali so se odrasli ljudje, ki so bili telesno in duševno dozoreli ter socialno samostojni. Omamljanje povzroča pri mladem človeku veliko hitreje hude posledice zlasti pri njihovem učnem in socialnem razvoju. Potem ko se je pred nekaj desetletji začelo širiti omamljanje mladih z nelegalnimi mamili, se zadnja leta čedalje bolj širi opijanje z alkoholnimi pijačami, ki ga kombinirajo z drugimi drogami. Opijanje in ostalo omamljanje mladih se širi čedalje bolj v zgodnja leta osnovnošolcev.

Na Inštitutu smo v šolskem letu 2006/2007 v treh ljubljanskih osnovnih šolah (OŠ Miško Kranjc, OŠ Kolezija, OŠ Vida Pregarc) vpeljali pilotski projekt Preventiva pitja mladih, ki smo ga nadaljevali tudi v naslednjih letih. Finančno ga je podpirala Mestna občina Ljubljana. Z letom 2009 nas Mestna občina Ljubljana finančno podpira pri nadaljevanju projekta le za sodelovanje z eno osnovno šolo, in sicer z OŠ Miško Kranjc. Vzporedno s tem projektom pa od decembra 2008 poteka podoben, a širši projekt »Lepo je živet«, ki vključuje pet osnovnih šol. Program Preventiva pitja mladih uresničuje znanstvena spoznanja o eni od redkih možnosti za preprečevanje pitja in drugega omamljanja mladih v razmerah sodobne mokre alkoholne kulture v Evropi. Program je lociran v osnovne šole v obdobju tik pred puberteto otrok, kjer se z učenci 5. razredov srečamo na osmih delavnicah enkrat mesečno, v času razrednih ur. Preko aktivnega socialnega učenje s pomočjo strokovnih delavcev inštituta ali usposobljenih prostovoljcev študentov jih naučimo zavzemati osebno stališče do pitja alkohola in socialnih veščin za uveljavitev svojega stališča v mladinski družbi. V naslednjih šolskih letih pri istih učencih program utrjuje pridobljene kompetence otrok z intenzivno delavnico dvakrat letno. Delavnice so namenjene vzdrževanju kondicije otrok. V te delavnice vpeljemo še preventivne vsebine drugih zasvojenosti ter omam. Predvsem preventivne vsebine preprečevanja zasvojenosti z ilegalnimi drogami, s cigareti, z računalnikom, preventiva motenj hranjenja. V zaključnem letu šolanja izvedemo za vse učence intenzivno celodnevno delavnico, kjer učenci poglobijo svoje znanje in razjasnijo svoja stališča o prepoznavanju in razumevanje škodljivih posledic alkohola. S projektom želimo ozavestiti odnos staršev, učiteljev in otrok do alkohola ter jih opremiti z znanjem, veščinami in stališči, da si bodo lahko oblikovali zrel odnos do alkohola. Sodelovanje staršev, učiteljev in strokovnjakov s področja preventive pitja je nujno za uspešno reševanje problema čezmernega pitja mladih, saj smo vsak zase nemočni. Zato vzporedno z otroki pri projektu zajamemo v socialno učenje vse njihove starše in celoten učiteljski zbor šole. Tri letna srečanja staršev učencev 5.razreda s strokovnjaki iz inštituta, kjer jim predstavimo projekt, pripravimo delavnico za starše, kjer skupaj z njimi oblikujemo pravila za zmerno pitje v družini in organiziramo zaključno srečanje, kjer učenci predstavijo delo na delavnicah skozi celotno šolsko leto. Prav tako izvajamo tudi informativno ozaveščanje in izobraževanje vseh učiteljev na osnovnih šolah o projektu. Program so zelo pozitivno ovrednotili starši, učitelji, vodstva šole, predvsem ga pa pozitivno ocenjujejo učenci. Izvedli pa smo tudi manjšo raziskavo in sicer med učenci 8. razredov, ki so bili že dve leti vključeni v program in med učenci 8. razredov, ki še niso bili vključeni. V anketi so odgovarjali o stališčih do zdravega življenjskega sloga ter odnosa do alkohola. Ugotovili smo, da imajo učenci s katerimi smo že izvajali program, bistveno bolj oblikovana stališča do pitja alkohola, kot v kontrolni skupini.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje