CERV projekt EQUAL CARE

Projekt EQUAL CARE se ukvarja z zmanjševanjem neenakosti spolov na področju formalne (profesionalne) in neformalne (družinske) dolgotrajne oskrbe. 

Več o projektu:

V različnih državah EU opažamo, da na področju dolgotrajne oskrbe prihaja do velikih razlik med spoloma – tako v nalogah, ki jih posamezniki opravljajo, kot tudi v finančnih spodbudah, ki jih za to prejmejo – kar se kaže tako na področju profesionalne oz. formalne kot tudi družinske oz. neformalne oskrbe. Razlogi za to so kompleksni in jih je potrebno v večji meri raziskati, če želimo iskati rešitve, ki so usmerjene v ustvarjanje delovnega okolja enakih možnosti ter dobrih delovnih pogojev, pa tudi v boljše usklajevanje službenega in domačega življenja. Projekt EQUAL CARE se usmerja v iskanje inovativnih rešitev na tem področju in v usposabljanje, informiranje, ozaveščanje ter opolnomočenje tako delodajalcev kot tudi delojemalcev in prostovoljcev.

Verjetnost za finančno nasilje nad starejšimi se povečuje z izgubo kognitivnih sposobnosti

Ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra, je pomembno izpostaviti eno najpogostejših, a pogosto spregledanih oblik zlorabe starejših – finančno nasilje. Starejši posamezniki, še posebej tisti, ki se soočajo z izgubo kognitivnih sposobnosti zaradi demence ali drugih nevrodegenerativnih bolezni, so pogosto tarča finančnega izkoriščanja. Ta oblika nasilja ima resne posledice ne le za žrtve, temveč tudi za njihove družine in širšo družbo.

Kaj je finančno nasilje nad starejšimi?

Finančno nasilje nad starejšimi pomeni nepošteno ali nezakonito izkoriščanje starejših oseb za finančne ali materialne koristi. To lahko vključuje krajo, goljufijo, prisilo ali manipulacijo starejših oseb, da prenesejo premoženje, denar ali lastniške pravice na drugo osebo. Pogosto tovrstno nasilje izvajajo ljudje, ki so žrtvam blizu – družinski člani, skrbniki, prijatelji ali celo finančni svetovalci.

Dejavniki tveganja

Starejši posamezniki, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo ali drugo obliko demence, so še posebej ranljivi zaradi:

• Izgube kognitivnih sposobnosti: Poslabšanje spomina in presoje lahko povzroči, da žrtve težje prepoznajo finančne nevarnosti.
• Odvisnosti od drugih: Mnogi starejši so odvisni od svojcev ali skrbnikov pri upravljanju finančnih sredstev, kar povečuje tveganje zlorabe.
• Socialne izolacije: Starejši, ki nimajo široke mreže podpore, so bolj dovzetni za manipulacije.
• Neznanja o sodobnih finančnih prevarah: Spletne goljufije, lažne telefonske ponudbe in ponarejeni finančni nasveti pogosto ciljajo prav na starejše.

Oblike finančnega nasilja

• Kraja gotovine ali lastnine: Nepooblaščeno jemanje denarja, dragocenosti ali drugega premoženja.
• Zloraba pooblastil: Oseba, ki ima pooblastilo za upravljanje financ starejše osebe, lahko sredstva izrablja za lastne potrebe.
• Sila ali prevara pri podpisu dokumentov: Zavajanje starejših k podpisu pogodb, oporok ali darilnih pogodb, ki jim niso v korist.
• Zloraba bančnih kartic in računov: Nenadzorovano dvigovanje denarja ali izvajanje transakcij brez privolitve.

Kako prepoznati znake finančnega nasilja?

Pomembno je biti pozoren na naslednje znake, ki lahko nakazujejo finančno izkoriščanje:

• Nenadni ali nepojasnjeni dvigi z bančnega računa.
• Spremembe v finančnem vedenju, kot so neplačani računi ali neobičajne transakcije.
• Izguba dragocenosti brez jasne razlage.
• Spremembe v oporoki ali lastniških dokumentih brez vednosti starejše osebe.
• Prisotnost neznancev ali novih "prijateljev", ki vplivajo na finančne odločitve.
• Strah ali nelagodje starejše osebe pri pogovoru o financah.

Pravna zaščita in ukrepi

Obstajajo številni pravni mehanizmi, ki lahko pomagajo zaščititi starejše pred finančno zlorabo:

• Postavitev zakonitega skrbnika: Če starejša oseba ni več sposobna upravljati svojih financ, lahko sodišče določi zakonitega skrbnika, ki bo deloval v njenem najboljšem interesu.
• Finančno načrtovanje in preventivni ukrepi: Pravočasno določanje pooblastil za upravljanje financ lahko prepreči morebitne zlorabe.
• Izobraževanje starejših in družinskih članov: Seznanjanje s tveganji in prevarami poveča odpornost proti finančnim goljufijam.
• Prijava zlorabe: Vsak sum finančnega nasilja je treba prijaviti ustreznim organom, kot so policija, centri za socialno delo ali varuhi pravic starejših.

Kako lahko družba pomaga?

Preprečevanje finančnega nasilja nad starejšimi zahteva sodelovanje celotne družbe. Ključne vloge pri zaščiti starejših imajo:

• Družinski člani in prijatelji: Redno preverjanje finančnega stanja starejših in odprta komunikacija o njihovih potrebah.
• Banka in finančne institucije: Opozarjanje na sumljive transakcije in uvedba varnostnih mehanizmov za zaščito sredstev starejših.
• Socialne službe in pravna pomoč: Svetovanje in podpora žrtvam ter zagotavljanje pravnih sredstev za zaščito.
• Nevladne organizacije: Zagovorništvo in izobraževanje o finančnih tveganjih za starejše.

Zaključek

Finančno nasilje nad starejšimi, še posebej tistimi z demenco, je resen družbeni problem, ki zahteva večjo ozaveščenost in ukrepanje. Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni nas spominja na pomen zaščite najranljivejših članov naše družbe in krepitev varnostnih mrež, ki preprečujejo finančne zlorabe. Z ozaveščanjem, izobraževanjem in proaktivnimi ukrepi lahko zagotovimo, da bodo starejši zaščiteni pred finančnimi zlorabami in da bodo lahko živeli dostojno in varno 

Koledar aktivnosti februar 2025

Koledar aktivnosti januar 2025

Za sklepanje prijateljstev ni nikoli prepozno

V sodobni družbi se pogosto srečujemo z osamljenostjo in izolacijo, ki lahko prizadeneta vse generacije, še posebej pa starejše. Ohranjanje in vzpostavljanje socialnih vezi je ključnega pomena za duševno, čustveno in celo telesno zdravje posameznika. Ne glede na starost je socialna mreža pomemben vir podpore, veselja in kakovosti življenja.

Pomen socialne mreže skozi življenjska obdobja

Socialne mreže so pomembne v vseh obdobjih življenja, vendar njihov pomen narašča s starostjo. Medtem ko imajo mladi pogosto možnost širjenja družabnih krogov skozi šolanje, delo in družbene aktivnosti, se starejšim zaradi upokojitve, zdravstvenih težav in izgube bližnjih socialni krogi lahko zožijo. Ohranitev stikov in aktivno iskanje novih prijateljstev zato postaneta ključnega pomena za kakovostno staranje.

Prednosti močne socialne mreže za starejše

Starejši ljudje, ki imajo aktivno socialno življenje, uživajo številne prednosti:

• Boljše duševno zdravje: Ljudje, ki so družbeno aktivni, so manj dovzetni za depresijo in anksioznost.
• Podaljšana življenjska doba: Študije kažejo, da imajo starejši z bogatim družabnim življenjem daljšo pričakovano življenjsko dobo.
• Večja kognitivna vitalnost: Družabne aktivnosti, kot so pogovori in igre, pomagajo ohranjati um bister in zmanjšujejo tveganje za demenco.
• Povečana telesna aktivnost: Socialno povezani ljudje so pogosto bolj motivirani za gibanje in udeležbo v skupinskih aktivnostih.
• Občutek pripadnosti: Ljudje, ki imajo prijatelje in podporno okolje, se počutijo vredne in vključene v družbo.

Kako starejši lahko širijo svojo socialno mrežo?

Čeprav se včasih zdi, da je v starosti težje sklepati nova prijateljstva, obstaja veliko načinov za povezovanje z drugimi:

1. Vključevanje v lokalne skupnosti: Družabni klubi, knjižnice, verske skupnosti in kulturna društva ponujajo številne priložnosti za spoznavanje novih ljudi.
2. Prostovoljstvo: Sodelovanje v dobrodelnih organizacijah omogoča ne le občutek koristnosti, temveč tudi navezovanje novih stikov.
3. Tečaji in delavnice: Učenje novih spretnosti, kot so tuji jeziki, slikanje ali računalniška pismenost, odpira vrata v nova prijateljstva.
4. Uporaba tehnologije: Sodobne tehnologije, kot so družbena omrežja in video klici, omogočajo ohranjanje stikov tudi na daljavo.
5. Skupinske vadbe in rekreacija: Telovadba, ples ali pohodništvo so odlični načini za druženje in hkrati skrb za zdravje.

Kako družba lahko spodbuja socialne stike starejših?

Družba igra ključno vlogo pri omogočanju in spodbujanju socialnih stikov starejših. Nekaj možnih ukrepov:

• Razvoj programov medgeneracijskega sodelovanja, ki povezujejo starejše z mlajšimi generacijami.
• Podpora skupnostnim centrom in organizacijam, ki ponujajo prostor za druženje.
• Izobraževalni programi o uporabi digitalne tehnologije, da bi starejši lažje ohranjali stike.
• Spodbujanje prostovoljstva med starejšimi, kar jim omogoča smiselno preživljanje časa.

Zaključek

Ne glede na starost je pomembno, da ostajamo družbeno aktivni in odprti za nova poznanstva. Socialna mreža je ključna za dobro počutje in zdravje, še posebej pri starejših, ki so bolj izpostavljeni tveganju osamljenosti. Za sklepanje prijateljstev ni nikoli prepozno – vsak dan prinaša nove priložnosti za povezovanje in ustvarjanje dragocenih odnosov.