Človek se stara vse življenje. Stara se na tri načine: 1. kronološko je vsako leto starejši, 2. funkcionalno staranje občuti, ko mu v poznejši starosti pešajo sposobnosti za opravljanje vsakdanjih opravil, kar pa lahko z zdravim življenjem zelo upočasni; 3. popolnoma od njega pa je odvisno doživljajsko staranje: kako doživlja in sprejema svojo starost.
Stara se družba. Med leti 1980 in 2060 se v slovenskem in drugih evropskih narodih naglo veča delež starega prebivalstva, delež mladih ljudi pa se zmanjšuje.
Inštitut Antona Trstenjaka je slovenska nacionalna znanstvena ustanova za gerontologijo – vedo, ki se posveča staranju in starosti (grško: géron – star, prileten, siv; starec, starček, in lógos – govorjenje, beseda, pogovor, govorica). Študijsko spremlja gerontološka spoznanja in rešitve po svetu, raziskuje domače probleme in vire za njihovo reševanje, z razvojnimi programi snuje sodobne rešitve in jih uvaja na terenu. Posebej se posveča psihosocialnim, zdravstvenim, poklicnim in okoljskim vidikom gerontologije. Spoznanja in izkušnje publicira v edini slovenski gerontološki reviji Kakovostna starost.
več »
Aktualne vsebine
Nasilje oskrbovancev nad oskrbovalci je pogost, a pogosto spregledan pojav tako v domači kot institucionalni oskrbi. Pojavlja se v različnih oblikah – od verbalnih napadov, groženj in žalitev do fizičnih izbruhov, brcanja, odrivanja, spolnega nadlegovanja ali uničenja osebnih predmetov oskrbovalcev. Agresija ni vedno namerna; pogosto je posledica bolezni, zmedenosti, frustracije, bolečine ali občutka izgube nadzora. Kljub temu je vsak incident resen in zahteva ustrezen odziv, saj ogroža varnost oskrbovalcev in kakovost oskrbe.
Preprečevanje in prilagoditev pristopa
Eden ključnih vzrokov za nasilje so kognitivne motnje, kot so demenca, Alzheimerjeva bolezen ali delirij, ki povzročajo zmedenost, strah in občutek ogroženosti. Napetost lahko sprožijo tudi dolgotrajna bolečina, utrujenost, prenatrpano okolje, prehiter tempo dela ali nejasna komunikacija. Zaradi tega je izjemno pomembno, da oskrbovalci prepoznajo sprožilce agresije in prilagodijo svoj pristop – z umirjenim, jasnim govorom, kratkimi navodili, zmanjšanjem dražljajev v prostoru in omogočanjem manjših občutkov nadzora oskrbovancu. Ti preprosti koraki pogosto preprečijo izbruhe in pomagajo ohraniti mirnejše, varnejše okolje.
Podpora in celostni pristop
V primeru resnejših ali ponavljajočih se incidentov je varnost oskrbovalca na prvem mestu. Potrebno je vzpostaviti jasne postopke, beležiti dogodke in po potrebi takoj vključiti dodatno pomoč. Ustanove morajo zagotoviti dovolj kadra, redne supervizije, strokovno podporo in usposabljanje za delo z agresivnimi ali kognitivno oviranimi osebami. V domači oskrbi je pomembno, da skrbnik prepozna svoje meje, ne prevzema prevelike odgovornosti in pravočasno poišče pomoč. Učinkovito obvladovanje nasilja zahteva celosten pristop: prilagoditev oskrbe in rutine, vključevanje zdravstvene obravnave, psihološke podpore, prilagoditev prostora, jasna pravila ničelne tolerance in redna podpora oskrbovalcem. Le s sistematičnim in strokovnim pristopom lahko zagotovimo varno in spoštljivo okolje, ki ščiti tako oskrbovance kot oskrbovalce ter omogoča dostojanstveno, kakovostno in trajnostno oskrbo.
Podstran pri Večgeneracijski center Ljubljana+ N'š PLAC
V juliju in avgustu 2025 smo se partnerji projekta HandsTogether vsebinsko in tehnično pripravljali in tudi izpeljali prvo osebno projektno srečanje v Ljubljani, in sicer 5. in 6. avgusta 2025.
Partnerji smo se srečali kar dvakrat (enkrat online in enkrat v živo), saj je po raziskovalni fazi sledila faza diseminacije rezultatov, kar je pomenilo prevajanje rezultatov v obliko, ki je dostopna in razumljiva za splošno javnost. Oblikovali smo spodnje infografike ter članek in izjavo za javnost. Rezultate inovativnih forumov iz drugih držav si lahko ogledate na spletni strani www.handstogether.eu ali pa na Facebook strani Hands Together Project. Prav tam bodo kmalu dosegljivi tudi podcasti in webinarji v angleškem jeziku, in sicer prvi na temo izobraževanja o demenci, drugi pa na temo vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega povezovanja.
Prav tako smo že zakorakali v drugo fazo projekta, ki bo prinesla tudi scenarije, ki simulirajo doživljanje oseb z demenco v raznih življenjskih situacijah. Scenariji bodo predstavljeni v obliki videov virutualne resničnosti, služili pa bodo izobraževanju in boljšemu razumevanju realnosti, ki jo doživlja oseba z demenco. Vabljeni k branju vsebin in sledenju nadaljnjim aktivnostim s projekta HandsTogether.
V maju in juniju 2025 smo se na projektu HandsTogether partnerji srečali kar dvakrat, saj je po raziskovalni fazi sledila faza diseminacije rezultatov, kar je pomenilo prevajanje rezultatov v obliko, ki je dostopna in razumljiva za splošno javnost. Oblikovali smo spodnje infografike ter članek in izjavo za javnost. Rezultate inovativnih forumov iz drugih držav si lahko ogledate na spletni strani www.handstogether.eu ali pa na Facebook strani Hands Together Project. Prav tako smo že zakorakali v drugo fazo projekta, ki bo prinesla tudi scenarije, ki simulirajo doživljanje oseb z demenco v raznih življenjskih situacijah. Scenariji bodo predstavljeni v obliki videov virutalne resničnosti, služili pa bodo izobraževanju in boljšemu razumevanju realnosti, ki jo doživlja oseba z demenco. Vabljeni k branju vsebin in sledenju nadaljnjim aktivnostim s projekta HandsTogether.
Erasmus+ projekt SHES ˝Ekonomija delitve za starejše˝ (Sharing economy for seniors)
Bojan Accetto
