Povezava do naših partnerjev

Večgeneracijski center Ljubljana+  N'š PLAC je osrednji prostor zbiranja, informiranja in srečevanja v lokalnem okolju z možnostjo vključevanja v raznovrstne brezplačne aktivnosti za različne ciljne skupine.

Finančno projekt podpira Republika Slovenija, MDDSZEM ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Projekt bo trajal od avgust 2024 do septembra 2029.

Projekt N'š PLAC deluje v osrednjeslovenski regiji na različnih lokacijah pod okriljem prijavitelja projekta Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana in še treh partnerskih organizacij: Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in Dom starejših občanov Grosuplje.

Ples je že od nekdaj univerzalna oblika izražanja in socializacije, ki prečka meje kultur, starosti in časovnih obdobij. Čeprav ga pogosto povezujemo z mladostjo, je ples tudi izjemno pomemben za starejše ljudi. Plesanje v zrelih letih namreč prinaša vrsto koristi, ki pozitivno vplivajo na telesno in duševno zdravje ter lahko pomagajo pri ohranjanju vitalnosti, zmanjševanju stresa in krepitvi socialnih vezi.

Ena najpomembnejših prednosti plesa za starejše je ohranjanje telesne kondicije. Z leti se naš metabolizem upočasni, mišična masa pa začne upadati. Ples je odlična oblika telesne aktivnosti, ki omogoča ohranjanje gibljivosti, ravnotežja in koordinacije. Poleg tega pa plesni gibi spodbujajo srčno-žilni sistem, kar lahko pomaga pri preprečevanju srčnih bolezni, visokega krvnega tlaka in diabetesa. Raziskave so pokazale, da redna telesna aktivnost, kot je ples, lahko tudi zmanjša tveganje za osteoporozo, saj pomaga pri ohranjanju kostne gostote.

Poleg telesnih koristi pa ima ples tudi izjemno pozitiven vpliv na duševno zdravje starejših. Med plesom se v možganih sproščajo endorfini, hormoni sreče, ki pripomorejo k boljšemu razpoloženju in zmanjševanju stresa. Plesanje lahko deluje kot oblika meditacije, kjer se starejši osredotočajo na gibanje in glasbo, kar jim pomaga, da se odmaknejo od vsakdanjih skrbi in tesnobe. Poleg tega pa ples spodbuja možgane, da se učijo novih vzorcev gibanja in koreografij, kar pomaga pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti in zmanjšuje tveganje za razvoj demence.

Socialni vidik plesa je za starejše prav tako izjemno pomemben. Starost pogosto prinaša občutek osamljenosti, saj se socialne mreže zaradi različnih razlogov začnejo krčiti. Plesne aktivnosti, kot so plesni tečaji, plesne večere ali celo preprosto plesanje doma z družino in prijatelji, ponujajo priložnost za druženje, spoznavanje novih ljudi in krepitev obstoječih prijateljskih vezi. Ples je tudi odlična priložnost za medgeneracijsko povezovanje, saj lahko združi različne starostne skupine in spodbuja občutek skupnosti.

Ples pa ima še eno pomembno vlogo v življenju starejših – omogoča jim, da ohranijo občutek identitete in samospoštovanja. Ko se staramo, se pogosto soočamo z izgubo vlog, ki smo jih prej imeli v družbi, kot so poklicna identiteta, starševstvo ali skrb za dom. Ples omogoča starejšim, da izrazijo svojo osebnost, kreativnost in čustva, kar jim pomaga ohranjati občutek lastne vrednosti. Poleg tega lahko plesanje obuja spomine na mladost in lepe trenutke iz preteklosti, kar prinaša občutek nostalgije in sreče.

Vpliv plesa na življenje starejših je torej večplasten in izjemno pozitiven. Ne glede na to, ali se starejši odločijo za ples v skupini ali se preprosto prepustijo ritmu glasbe doma, jim ta dejavnost lahko prinese veliko veselja in izboljša kakovost njihovega življenja. Plesanje ni samo telesna aktivnost, ampak tudi izraz duše, ki lahko starejšim pomaga, da se počutijo žive, povezane in polne energije. Zato je pomembno, da spodbujamo starejše, naj se vključijo v plesne dejavnosti, saj jim lahko te prinesejo neprecenljive koristi za telo, um in duha. Ples v starosti ni le mogoče, temveč tudi zaželeno in vredno.

Odhod na dopust je za starejše lahko izjemno prijeten, a tudi stresen dogodek, zato zahteva primerno načrtovanje in pripravo. Starejši se morajo zavedati svojih specifičnih potreb in možnih izzivov, ki jih lahko srečajo na poti. Priporočeno je, da starejši že pred odhodom v tujino skrbijo za dobro psihofizično kondicijo in urejenost kroničnih bolezni in tako v največji meri sami prispevajo k temu, da bo njihov dopust kar se da brezskrben.

Pokroviteljstvo do starejših je pogosto neželeno in lahko negativno vpliva na njihovo samospoštovanje ter občutek neodvisnosti. Da bi zmanjšali pokroviteljstvo do starejših, je pomembno spremeniti naše vedenje in odnos do te demografske skupine. Spodaj so opisane nekatere strategije, ki lahko pomagajo pri tem.